Kuža laja

Laja kuža, pri sosedi,

laja, da ves blok doni,

vrag ga ve, kaj v besedi

svoji, pasji, govori...

Ga, morda, kaj v hrani moti,

bi pod nebom zvezde štel,

mu soseda je napoti,

jo še ves večer bo klel?!

Se že zlajal bo, do kraja,

luna v rosnem je še bleda,

huje je, takrat ko laja

na moža jezna soseda!