Ti loviš, v spomin se sliši,
kje je, daleč,
tisti čas,
igrarije, slepe
miši,
še zapoje mi tvoj
glas...
še tvoj smeh doni
zveneče,
v sreče sij je
žarke tkal,
zdaj v daljavi,
koprneče,
stal bom, upal, in
se bal...
vse je čudno, vse
po svoje,
v dalji ti, in v
dalji jaz,
hočem, da ti sonce
poje,
meni moči dež
obraz...
čas pa bije, le
odteka,
reka, ki vse bolj
beži,
v prsih je hudič,
zateka,
slutiš ne, kako
boli...
Ni komentarjev:
Objavite komentar