Rime
so z vrvi se snele,
zaplesale
prek neba,
z
modrega v poljane bele
lega
sonce prek snega…
So,
po pranju, se sušile,
se z
vetrovi ovetrile,
zdaj
lahkotne, in sijoče
še
glasneje so pojoče…
In
belinkaste snežinke
so pognale
v širni svet,
v
kapljicah jih, potepinke,
hlad
teman ustavi spet…
Potlej
zopet stara rima
v pesmi
sebi najde zven,
pa s
pečjo zapleše zima,
z
rdečim noskom čas leden…
Ni komentarjev:
Objavite komentar