Z goré zvedavec

Potoček zvedavec z goré se podal,

oblakov sanjavih prenaša pozdrav,

prek bele strmine v zelene dolé,

šumljaje ga žene nemirno srce…

Nemiren utira v skalovje poti,

za hip ne postane, ko s časom beži,

ponesel prek hrbta s seboj je pomlad,

cvetočo potresel jo bo preko trat…

Ko luna zredila se v trebuh bo spet,

bo trata dehteča, ob cvetu bo cvet,

takrat bo potoček svoj dir počasnil,

od trudnega dela vsaj malo počil…