Halo, halo...s Prešernovim Franclom

P = Prešernov Francl

J = jaz

J: Francl, zdravo, kak si kaj?

P: O, ti si…po slovensko, se mi zdi.

J: V močnih dvomih sem sedaj…

P: Ja, obran, vse do kosti!

J: V tvojem času…se to pravi…

P: Šport priljubljen, v očetnjavi.

J: Ne mi rečt, ni nič drugače…

P: Slekli bi ti vse, še hlače!

J: Pa prijaznost, in poštenje?!
P: Ah, bolj prazno govorjenje.

J: Daj, pustiva to sedaj…

P: Vreden ni besed značaj!

J: Kmalu bomo praznovali…

P: Koga tokrat ste zgolfali?

J: Goljufamo sami sebe…

P: Ja, to vem, pa…kdo vas jebe!

J: Gre za praznik druge viže!

P: Še ne znate stopit bliže?

J: Ne razumem vprašanja…

P: Se o slogi vam ne sanja!

J: Vračava se na začetek…

P: Ja, slovenstva ves povzetek!

J: Govorim zgolj o kulturi…

P: Ste ji že odprli duri?!
J: Te so na stežaj odprte…

P: V pisane štarijske prte.

J: V poezijo, Francl, v pesmi…

P: Človek, daj se enkrat zresni!

J: Res! Ti bomo slavo peli…

P: Ne me hecat?! Ste dojeli?

J: Mi? Dojeli? Ne, še nismo…

P: Kaj nakladaš potlej, pismo?!
J: Tvoji verzi, tvoje delo…

P: Kaj, je še obstati smelo?!

J: Je obstalo, vredno slave…

P: Danes volje si norčave.

J: Ti si steber v tej državi…

P: Moj spomin drugače pravi.

J: Ej, na sam vrh so te dali…

P: Pomnim…pridno so pljuvali!

J: Zdaj drugačni smo, kulturni…

P: Dvomim! V megli tej odurni…

J: Res! Govorci se vrstijo…

P: Sploh vedo, kaj govorijo?!

J: Duh tvoj, sporočilo sveto…

P: Davno v verzih že izpeto!

J: Ne, živi, zdaj, tu, za nas!

P: Že za pravljico je čas?!

J: Kakšno pravljico? Ne berem…

P: To, kar vidim…se poserem!

J: Vse drugače se dogaja…

P: Le…hinavščina ostaja.

J: Francl, ti si črnogled…

P: Praznih je dovolj besed!

    Te povprašam, pa povej:

    Zmorete v slogi stati?

    Znate druge spoštovati?

    Bi si upal zatrditi,

    da je um začel svetliti,

    pa vse boljše bo, odslej?!

    Škoda, res, je besedi,

    megla meglo le rodi,

    a že to, da v naši kuri

    čast izkažete kulturi…

    Kar praznujte! Pa – je fletno?

J: Hm…mogoče. Enkrat letno….