Argument in pol…

Najprej, in uvodoma – kaj je to argumentiranje?!

Argumentiranje je postopek, proces navajanja (naštevanja) določenih vsebin (potemtakem tudi stanj), njihovih značilnosti in načinov izkazovanja. Potemtakem znotraj argumentiranja počnemo tisti še-več-podatkov-o-nečem, in se nikakor ne zadovoljimo, tako, kot to edino zmore občost, z nekimi, pa čeprav splošno veljavnimi, trditvami, mnenji.

 

Že sem zapisoval, da se z bebci ne pogovarjam več, razen… nekateri so, resda, še ostali, v krogu mojih sogovornikov, ker, objektivno gledano – medtem, ko te z vseh strani obliva voda, ne moreš biti suh… In se, še vedno, srečujem z raznimi njihovimi »argumenti«, denimo s tistim kaj-bodo-drugi-rekli (op. p. o meni, mojih besedah, ravnanjih – mimogrede: mi, ampak dobesedno, ni prav nič mar, glede mnenja tega ali onega goveda), ali v podobi zato-ker-vsi-tako-pravijo (op. p. v času, preteklem in sedanjem, mrgoli primerov, ki govorijo, vsi skupaj in vsak zase, o tem, da – so mnenja in/ali ravnanja teh »vseh« merilo samo, in izključno, za neumnost, nemoralnost, nepravilnost), ampak…

 

Pričujoč zapis namenjam nekemu drugemu »argumentu«…

Velikokrat se mi je zgodilo, in se zna še vedno, da – ko se pogovarjam, z nekom, v neki točki pogovora, ko se sogovornik začuti ogroženega v svojem »znanju« oz. »razumevanju« (z drugimi besedami, ko se začne njegovo prepričanje o nečem izkazovati kot vprašljivo), zaslišim:

»Ti misliš, da si samo ti pameten, vsi ostali smo pa neumni!«

 

Za trenutek se ustavim, pri slednjem, da se malček pošalim: bentiš (bi lahko pomislil, ob tem), kako si pameten, skorajda si uganil… ampak, ne, odvija se drugače…

Na to, zapisano »ugotovitev« (trditev, ki malodane neko užaljenost izkazuje, dejansko pa predvsem o vsesplošni, umski in čustveni – pa recimo temu tako, uvidevno – »nezrelosti« govori), odgovorim na sledeč način:

»Ne, ne mislim tega, ker – vsi ostali ste pametni, jaz pa sem neumen!«

In kaj se zgodi, takrat (glede na to, da me ti sogovorniki, ki so še ostali akterji mojih pogovorov, že dolgo časa, in še dlje, poznajo, pa nekaj malega celo vedo o meni), ko to izrečem? Zaslišim tisti ne-to-pa-spet-ne…

 

Dobro, pogovor je (spet) privedel do nestrinjanja, kajti – sogovornik se NE strinja z mojo izjavo (z mojim odgovorom), vsaj z njeno celovito, generalno podobo ne. S čem, konkretno, se ne strinja?

Izjava je sestavljena iz dveh delov. Iz prvega, v katerem povem »vsi (ostali) ste pametni«, potemtakem povem tudi to, da je pameten tudi moj sogovornik, in – on je že itak prepričan v to, da je pameten, potemtakem temu delu moje izjave NE nasprotuje. Tako ostane samo še njen drug del, v katerem povem »jaz pa sem neumen«. Bentiš, toliko me pa, vseeno, pozna, da ve, kako sem (od)funkcioniral svoje živetje, pa – če bi bil neumen, potem mi, zagotovo, marsikaj ne bi uspelo, zlasti tistega ne, kar ne uspeva prav vsakomur, in tudi večini ne… kakorkoli že – NE strinja se s tem, da sem jaz neumen. Prav, najlepša hvala, za takšno, lepo, mnenje, vendar…

 

Viš, tako je z bebavostjo – nikoli se same sebe niti ne zaveda, kaj šele, da bi se zavedala – bebavosti lastnih mnenje, in ravnanj, kajti…

Moj sogovornik, v konkretnem primeru, bi se torej strinjal, ko bi mu odgovoril z neko drugačno (v pogovoru že tretjo izkazano) trditvijo: TI IN JAZ, OBA SVA PAMETNA (pa še kdo bi se lahko v najini druščini znašel), medtem ko so ostali neumni (nagonski lastno bebavost obravnavajo kot umnost, in ker se razlikujejo, v niansah, v tej svoji neumnosti, je vsak zase prepričan, da ima prav on prav, da je prav on nekaj-posebnega, ter zlasti pametnega…).  In se v praksi tako tudi izkaže, čeprav…

 

Bebec ne bi bil bebec, ko bi zmogel kompleksno zreti na svet, pa ko bi se zmogel, ob tej, njemu sprejemljivi trditvi, povprašati:

 

Bentiš, ČE sva ti in jaz, potemtakem OBA, pametna, kako, za vraga, se ne moreva sporazumeti o neki stvari, vsebini, o neki posamičnosti, ki se kot objektivno dejstvo dobesedno VSEM ENAKO KAŽE (to, da je vsi enako NE »vidimo«, to je posledica tega, da, pač, vsi nismo enako, celo na enak način, umsko zmožni…)???!!!

 

P.S.

Tebi, ki, MORDA, celo BEREŠ (ne zgolj prebiraš, čitaš) moje zapisovanje: ne išči odgovora na slednje (zadnje zapisano) vprašanje, kajti drugega, kot je ta, da je butasto, in skrajno neproduktivno, pogovarjati se z butastimi, ni!