Ko vznesenost usiha

Sem mnoge upe pokopal,

spoznal, da upat je zgrešeno,

sem slednjega odžaloval,

nato naprej, čim bolj vzneseno…

 

In bolj so blizu čvrsta tla,

manj kot v skrajnost volja niha,

bolj varno se hoditi da,

in vznesenost bolj usiha…

 

Že res, da ožja je izbira,

in vse bolj siv se kaže dan,

a tistega, kar le razdira,

na srečo žalostno je manj…

 

Vsak up le delček je neba,

pa kaj, če z upom vred jenjuje,

vse slabše zagreniti zna,

kar še ostaja, da kljubuje…

 

Sem mnoge upe pokopal,

in z njimi neke lažne sanje,

pa počasneje se podal

v preostalo mi vsakdanje…