Ne meni se za naju…

Ne meni se, ne meni se, za »pipiko«, za mene,

počni tako, kot ti je mar, kot te, nesrečno, žene,

le kaj bi z nama, sva kot zrak, nekakšna zgolj zabloda,

morda celo pomembnejša – obstranska neka škoda?!

 

Ne meni se, naj ti bo mar, za tisto, kar te vleče,

morda v praznem praznemu je res dospet do sreče,

pa kaj potem, če »pipiki« do konca slabše mine,

ker bo nosila v sebi bol, neštete brazgotine?!

 

Ne meni se, naj bova nič, če že tako je dano,

ti sebi glej, da ti čim bolj udobno bo postlano,

in nizaj zbirko krog vratu, iz graha več zna šteti,

ne meni se, te nisva sploh zaslužila imeti!

 

Ne meni se, ne meni se, za »pipiko«, za mene,

zagrabi, brž, trenutek vsak, ki ti v priložnost krene,

pa kaj potem, če v grenko smer bo naju vse bolj gnalo,

ne meni se, predvsem pa, res: Ne stopaj pred zrcalo!