Prav
vsak dan se s seboj borim, in vselej zmagam,
karkoli
že počnem, storim, sem vedno jaz,
nikogar
drugega mi ni, da nanj prelagam,
sem ena
streha, ena zgodba, en obraz!
Karkoli
se mi že počne, to vse je v meni,
ne morem
reči drug je kriv, če jaz krivim,
in
zlasti, ko koraki so mi prav vzneseni,
takrat
počnem natanko to, kar si zares želim!
Ja,
vsak dan se s seboj borim, vsak dan izbiram,
stojim za
tistim, venomer, kar sem izbral,
mi za
ne-prav kaj dosti ni, ker z njim odmiram,
sem,
bojda, človek, takšen vsaj sem na ta svet pognal!
Bi tudi
meni kdaj, morda, drugače rado teklo,
a ne
pustim, se mu ne dam, ga ženem v poraz,
in to
počnem samo zato, da ne bi vselej peklo,
pod
mojo streho, mojo zgodbo, in moj en obraz!
A ti?!
Če eno si, kot ti prizna ves svet, ki bebav biva,
potem ti
ni nekih razlag, ki v zakup gredo,
ne, ni,
pač pa, preprosto, za ravnanja svoja kriva…
razen,
če nekaj je, s teboj, narobe prav hudo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar