Med bebci živeti…

Med bebci živeti ne gre brez trpeti,

od rojstva do smrti si čuden patron,

ti skušajo voljo, dosledno, vzeti,

ker ti je resnica edini oslon…

 

Vsi bebci vse vejo, od nekdaj, ploščato,

vsi bebci vse znajo, in zlasti v razkroj,

jim niti za šilce razuma ni dato,

a bi kar o vsem, brez zadržka, takoj…

 

Ni Svet prav nič lep, vsaj ne za človeka,

življenje pa muka, z izjemo izjem,

pa bolj kot ne v prazno ti ves čas odteka,

in v upu, da nekaj ostane zatem…

 

Vsi dobri, obenem pa revščina biva,

pošteni, a Svet je prepoln krivic,

za isto podobo drugačnost se skriva,

ni človek prav vse kar s človekom bi vštric!

 

Med bebci živeti ne gre brez trpeti,

vsaj jaz brez grenkobe človeka ne vem,

pa kaže, preprosto, svoj vek preživeti

dosledno, in zvesto le lastnim potem!