Te
zanima povsem konkreten primer, ki o obči neumnosti govori?! Eden med
neštetimi, resda, a obenem čutnim zaznavam (konkretno vidu in sluhu) dosegljiv,
potemtakem tudi »razumljiv«, in v (vsaj tozadevno) zavedanje segajoč?! Poglej…
Še ne
tako dolgo nazaj, so v šolah učili o tem, da je atom najmanjši, NEdeljivi delec!
In je to učenje veljalo za resnico, celo za popolno, absolutno, neomajno
resnico, pa čeprav…
Leta
1942 so izvedli prvo nadzorovano cepitev jeder. Cepitev oziroma, posledično,
razcepitev je – razstavljanje, (raz)delitev jedra na še manjše delce! Ki,
potemtakem, obstajajo!!!
Leta
1945 so uporabili atomski bombi, orožje, ki deluje na temelju – (raz)cepitve,
delitve atomov (na še manjše delce)!
Leta
1951 so prvič proizvedli, poskusno, električno energijo, s pomočjo – (raz)cepitve,
delitve jeder (na še manjše delce)!
Leta
1954 je začela delovati prva jedrska elektrarna, ki je z (raz)cepitvijo jeder
(na še manjše delce) proizvajala električno energijo…
In –
kdaj že so, s »trkalnikom«, dokazali to, da obstajajo še manjši delci, od atoma,
to, da – atom NI najmanjši, NEdeljivi delec?!
Da, »šola«
je uspešno učila »resnico«, in občost je, kakopak, uspešno poznala to »resnico«,
je »vedela«, da je-atom-najmanjši-potemtakem-nedeljiv-delec… pa čeprav so
dobesedno pred »nosovi« celega sveta potekale zadeve, in so potekale desetletja
dolgo, ki so o popolnoma drugačni, pravi resnici govorile!
In v »šolah«
mrgoli takšnih »resnic«, ki zmorejo trajati zgolj do takrat, dokler v betice,
trde, nedojemljive, tudi po desetletjih prizadevanj, ne dospejo nove
informacije, kot posledice spoznanj. In vse te »resnice«, »šolske«, kot
absolutne, zavračanja nevredne, obstajajo, in občost se teh »resnic« uči, in »ve«,
da je tako… pa čeprav, zares, še zdaleč ni tako!
Današnji
čas je malček drugačen, od vseh predhodnih, samo v tem, da s pomočjo
pripomočkov hitreje do spoznanj dospeva, kot so dospevali vsi časi pred njim,
pa atom samo zaradi tega ni zmogel obstajati, kot najmanjši nedeljivi delec,
tako dolgo, kot je zmogla obstajati – ploščata Zemlja! In pravijo, da z učenjem
napredujejo, celo razumnejši postajajo, zmožnejši soočati se z dejstvi… Z
učenjem bedarij, neresnic?! Ob vsej lastni nedojemljivosti, ki niti tistega, o
čemer, načeloma vsaj, ve, ni zmožna v ugotavljanje vključiti???!!!
Pa še
en »in« - v kolikor meniš, da gre za osamljene primere takšnih »resnic«, potem
ti dam povsem preprost nasvet: nehaj, prosim, razmišljati, kajti mišljenje,
tvoje, ti zmore zgolj v breme biti, nikakor v pomoč!
P.S.
Vedo,
in to je tudi res (celo človejakom, kajti zadeva je čutnim zaznavam dosegljiva,
potemtakem jim je tudi »razumljiva«), da drevo oblikuješ takrat, kadar je
mlado, kadar je v rasti (mlado vejo zmoreš usmerjati, staro lahko samo režeš,
in od-režeš!)… obenem vse bolj »vedo«, da je »permisivna vzgoja« (to je tisto »vzgajanje«,
skozi katero otroku dopuščaš malodane to, da se po lastnih vzgibih in željah
oblikuje, češ da se bo »s časom« že naučil sobivanja) edina pravilna, da otroka
ni potrebno, tako kot krošnjo drevesa oblikuješ, oblikovati, mu njegove rasti
usmerjati, mu veja privezovati, upogibati… določene in samo določene pa v rasti
proti nebu vzpodbujati…
Se mi
zdi, ne vem sicer čemu, da preveč »vedo«, da bi zares vsaj o osnovnem vedeli!
P.P.S.
Nekajkrat
mi je bilo, zlasti takrat, ko sem v gimnazijo hodil, nerodno opozarjati
posamezne učitelje(-ice) na to, da učijo tisto, česar ne bi smeli(e), pa sem, v
izogib ogrožanja njihove »učiteljske avtoritete« ta opozarjanja vedno izvajal v
kabinetih teh učiteljev(-ic), po končani uri, v kateri sem o določenih »resnicah«,
v učnih načrtih vsebovanih, slišal.
Nerodno
mi je bilo, ker sem zmogel, tudi s pomočjo knjig in dokumentarnih,
poljudno-znanstvenih oddaj, dospevati do informacij, do katerih taisti(e)
učitelji(-ce) niso dospevali(e) prek opredeljenih učnih vsebin.
Danes
mi ni prav nič (več) nerodno, o bebavosti govoriti! Še huje – z namnožitvijo »strokovnjakov«
celo knjige, tudi »šolske«, »učne«, vse več bedarij vsebujejo, in so »poljudno-znanstvene«,
tozadevno dokumentarne oddaje zgolj – »poljudno-znanstvene«, »dokumentarne«, pa
jih raje ne berem/gledam, kajti že ko zastavim, v nekih svojih poskusih
ugotavljanj, živce na pretežke preizkušnje postavljam…
Ni komentarjev:
Objavite komentar