Ko najdeš ptico…

Ja, ko najdeš ptico… v kletki se je izlegla, v kletki se je operila, v kletki je skušala krila širiti, da bi letela, a je vsakokrat, ko je poskusila, treščila v ogrado, boleče, se, ob tem, poškodovala, začela usihati, povešati svoj pogled, ga, namesto v nebo, k tlom usmerila…

 

Ko najdeš ptico… edina »toplina«, katero so ji izkazovali, je bilo polnjenje krmilnika, napajalnika, čiščenje iztrebkov, nabranih na tleh kletke, in svoboda, kakršno kletka omogoča…

 

Ko najdeš ptico… ki se je od življenja poslovila še preden ga je začela živeti, še preden je utegnila sploh ugotoviti, kaj to življenje je…

 

Ko najdeš ptico, takšno, in jo iz kletke vzameš… da, prvič v svojem obstajanju, mehkobo, toplino dlani izkusi… da se ti sme v oči zazreti, in v njih odsev neba zagledati… da zmore krila razširiti, četudi nemočna, da bi poletela… da, namesto neugodja kletke, njene tesnobnosti, sprejetost, dobrodošlost občuti…

 

Ko neguješ to ptico, ji, poleg osnovnega, kar njeno telo potrebuje za obstanek, daruješ sebe, svoj čas, ji razkrivaš, da tebi, da zate ni zgolj nek malodane predmet, s katerim sme vsakdo razpolagati, kakor mu prija, pač pa ima pravico do tega, da tudi prejema, in ji ni zgolj jemano…

 

In začne, čez čas, ta ptica, v tvojih dlaneh frfotati, in jo podpiraš, spodbujaš, v njenih poskusih, in ji moči krepiš, ne samo v telesu, in si ji pristan, varen, vsakokrat, ko se, v svojem frfotanju, za kanček odlepi z dlani, proti nebu usmerjena…

 

Malo po malo, in že bo uspela poleteti, enkrat, dvakrat, trikrat po sobi zakrožiti, in se bo k tebi vrnila, v tvojo dlan, na tvojo ramo, vedoč, da bo varnost, toplino našla, prejela…

 

Vedoč, da ji ničesar slabega ne boš naredil, nasprotno, pomagal ji boš, da bo zares ptica postala, ne zgolj ptica-v-kletki…

 

Čez čas jo boš ponesel ven, da bo, prvič v svojem življenju, nebo ugledala, in travo, drevesa… širino. In bo poletela, se, potem, ko bo krila razmigala, morda, tudi vrnila k tebi, da jo tudi v naprej varuješ, da skrbiš zanjo, dokler…

 

Dokler se ne nauči, med nekim prek širjave izkazanim letom, sebi za hrano poskrbeti… leteti med ostalimi pticami… razlikovati med varnim in ne-varnim pristanom…

 

In takrat bo odletela, v nebo, med ostale ptice. Nekajkrat bo še zakrožila nad teboj, da se poslovi, a svojega črevesja ne bo nate, po tebi izpraznila, pravzaprav se z nikakršno nehvaležnostjo ne bo izkazala, nasprotno, ostala bo, nekje v bližini, da ti, s svojim pojavljanjem, s svojim petjem lepša…

 

Ja, ko najdeš ptico…

Ko dvonogega iz kletke spraviš, nikar ne pričakuj bližine, neke želje po lepšanju, tebi, in zate! Resda se zna zgoditi, celo to, da se kot ptica izkaže, vendar – tako malo je takšnih primerov, da je bolje, če ne pričakuješ ptice, v dvonogem! Si boš razočaranje, in bolečino, prihranil.