Da, zares, sila čudna je, ekonomija, saj dopušča, če
ponazorim na povsem preprost način, različne načine, različna izvajanja, in s
tem tudi - različne izide. Tako, denimo...
- lahko posluješ na način, da porabiš več, kot pa
ustvariš;
- lahko porabiš natanko toliko, kolikor si ustvaril;
- lahko porabiš le del presežka, oziroma razlike med
ustvarjenim, na eni strani, in stroški, na drugi;
- lahko pa ves presežek, vso razliko med prihodki in
stroški, pustiš lepo pri miru...
V prvem primeru je v zelo kratkem času neizogiben
propad! Stroški poslovanja so nenehni, in v kolikor zmanjka sredstev za njih
kritje... ni surovin, ni energentov, ni ničesar tistega, kar je potrebno kot
predpogoj izvajanja neke dejavnosti!
V drugem primeru se bo zgodba malo kasneje, a še vedno
hitro končala, saj podjetje (država, posameznik) ne bo NIKOLI imel/o/a na
razpolago sredstev, potrebnih za kritje vseh obdobnih stvari (npr. obnavljanje
delovnih sredstev, vzdrževalni posegi), ali pa stvari, ki se, brezpogojno, izkažejo
kot spremenljivke (povišanje cen dobavljenih storitev/materialov, potrebnih
neposredno za izvajanje dejavnosti), in bo imel/o/a še manj na razpolago za -
kritje nepredvidenega, pa čeprav zgolj za premestitev nekega časa, v katerem se
izkaže, npr, upad proizvodnje. Obenem pa je na tak način izvajanje dejavnosti
obsojeno na to, da se nikoli ne bo zmoglo razširiti, povečati, okrepiti.
V tretjem primeru bo podjetje poslovalo uspešno, vsaj
tekoče, a le v primeru, da je načrtovanje bodočega skladno z dejanskimi
razmerami na tržišču. In ker popolne skladnosti med načrtovanim in uresničenim
ni, in je ne more biti (ker tržišče ni odvisno samo od posameznikovih želja,
namer, pač pa ima svoje zakonitosti, v okviru katerih na posamezne razplete
vplivajo tudi dejavniki, katerih ni moč predvideti), je tudi varnost
“bodočnosti”, prav zaradi razdelitve dela ustvarjenega presežka, manjša.
Četrti primer je primer poslovanja - dobrega
gospodarja. Ki naredi vse, kar zmore narediti, da z ustvarjenim ne poskrbi le
za današnje preživetje, pač pa misli tudi na jutrišnje...
Da je država, nagonska, slab gospodar (pravzaprav
dobesedno beden), je dejstvo. Kakor je tudi dejstvo, da je prav tako slab
(beden) gospodar - ljudstvo. Čemu tako menim? Zaradi preprostih dejstev, dveh,
temeljnih... prvo dejstvo so izkušnje, ki sem jih smel pridobiti v svojem
dvajsetletnem delu v gospodarstvu, v različnih okoljih in s krepko dovolj
številčnim vzorcem, da je moč govoriti o “principih delovanja povprečneža”,
potemtakem - ljudstva... izkušnje, ki so prizadevnost občestva še najraje
izkazovale z “kdaj-bo-višja-plača”, “kdaj-bo-(če-sploh)-dobiček” in
“zakaj-ne-razdelimo-če-pa-imamo-na-računu”! Druge izkušnje so pa tiste, ki
govorijo o minuli tridesetletni preteklosti, v kateri vse-vedoče ljudstvo teh
pravil ekonomije, očitno, ni poznalo (in jih, roko na srce, tudi sedaj ni
zmožno udejanjati!), prav tako pa ni poznalo (enako, kot nagonska “država”!)
temeljnega pravila, ki pravi, da MORAM najprej imeti neko dejavnost, nato MORAM
imeti delovna sredstva, potrebna za izvajanje te dejavnosti, nato MORAM imeti
potrebno znanje (ne samo za izvajanje dejavnosti, pač pa tudi za pre/živetje v
sedanjem in v prihodnjem času), predvsem pa MORAM IMETI POTREBNO LOGIKO ( =
RAZUM), da zmorem vse predhodno zapisane “moram” tako razumeti, kakor
udejanjati... in šele takrat, ko bodo vsi ti “moram” izpolnjeni, takrat šele
bom imel možnost ne samo ustvarjati vrednost, pač pa z njo tudi - suvereno
razpolagati, odločati o tem, kam, za kaj bom ustvarjeno namenil! Ko bi ljudstvo
karkoli uporabnega vedelo o tem, bi ne bilo tiho trideset let!
Sicer, aleluja, se zdaj vse pogosteje oglaša, meneč,
da je zmožno razrešiti, uspešno, nastalo situacijo. Bojda so se naučili, bojda,
pa sedaj (spet! spet! spet! kot že ničkolikokrat poprej) “vse vedo”, vendar...
prav nič ne pomaga vse DOMNEVNO vedenje, prav nič ne pomaga vse DOMNEVNO
znanje, kadar je papagajske narave, kadar “zgodovina ničesar ne na/uči”...
kadar ni izpolnjen tudi ČETRTI MORAM, in ni izpolnjen zaradi tega, ker ne more
biti, saj - NI logike, NI razuma. Ko bi bil, potem - potem se zgrešena
švicarska zgodba ne bi pripetila!
Ni komentarjev:
Objavite komentar