Ne gre za slučajno podobnost, pač pa za povsem enak princip!

Eureka, pa se je posvetilo!

Sem snel okrov luči, stropne, da bi ga v očiščenost napotil... in sem ugotovil, da so tisti pritrdilni "jezički", nameščeni na ohišju luči, že v tako slabem stanju, da okrova ne bom več nameščal... bo treba, enkrat, celo luč zamenjat...

Potemtakem je zdaj žarnica pogledu neposredno dosegljiva. In je tiste varčne vrste, podolgovata, dokaj velika. Pa Tar že (vsaj) uro pogleduje proti njej, se tišči v naročja, ali vsaj k nogam ter, občasno, bevska, na žarnico...

Je težava, v pameti, ko se z neznanim sreča, takrat tudi strahovi svoje delajo. In je sleherna razlaga zaman, je nedojemljiva zanjo, pamet, se raje z neumnostjo izkazuje.

Kakopak, povezava s svetom dvonoge nagonskosti se je porodila sama od sebe. Tudi ta, dvonoga, nagonskost se je bala "luči", in je bilo potrebnih kar nekaj poskusov uvajanja elektrifikacije, preden so jo uvedli. In, bojda, obstajajo, še vedno, okolja, v katerih župnik s svojimi čarovnijami najprej onemogoči "slabo" delovanje hudičevih stvaritev, pa žegna, denimo, tudi tekoče stopnice... da jih lahko, po tem, pametni, uporabljajo. Sprva bolj zadržano, previdno, seveda, kasneje pa, ko se navadijo, takrat pa - itak vse vedo, in znajo.