torek, 27. december 2016

Kolikor znaš, toliko veljaš!



Mnenje, ki je sila sporno, in zmore v podobi resničnosti obstati IZKLJUČNO znotraj razumskega sveta, medtem ko v nagonskem postavi vso logičnost dobesedno - na glavo! Jo, potemtakem, spremeni v njeno nasprotje, v NElogičnost. In pojasnim...

Najprej je dobro opredeliti termin “znanje” in ugotoviti, da je, v prvi vrsti, znanje le sklop, seštevek določenih podatkov (o nečem), dobljenih bodisi na neposredno osebnih izkušnjah, in zvečine na posrednih, torej na temelju izkušenj nekih drugih. Da je temu tako, o tem govorijo šolske, učne vsebine, do katerih se povprečna posamičnost ne zmore dokopati sama. Z drugimi besedami pomeni, da je znanje, samo po sebi, le “material”, in da je njegova (ne/pravilna) uporaba odvisna izključno od (ne)zmožnosti tistega, ki ta material uporablja. Na temelju te ugotovitve pridemo do vedenja o tem, da je moč znanje deliti na UPORABNO (takrat, kadar lahko neko znanje izkazujem v praksi, v življenju, in me njegova uporaba privede do želenih, načrtovanih ciljev) in NEUPORABNO (zgolj prazno, tozadevno, zgolj formalno, saj si z njim nisem zmožen pomagati na poti do načrtovanega, želenega cilja)... in če nadgradim zastavljeno, potem zlahka zapišem, da je takšno, neuporabno znanje, tudi tisto “znanje”, s katerim zmore, načeloma, razpolagati papiga! In papigi v življenju prav nič ne pomaga to, če “zna” vso enciklopedijo “na pamet”, kajti tudi, če jo zna, bo, še vedno - ostala papiga.

Potem je dobro, vsaj malo, vedeti o - pameti. Pamet, prav nič posebna zadevščina, je zgolj (in samo to!) zmožnost nekih preprostih miselnih procesov, na temelju katerih zmore posamično bitje, v okviru USTALJENIH procesov, delovati. Pomeni, da s pametjo razpolaga tudi (uraden) živalski svet... ki prav tako razmišlja, denimo takrat, ko levi znotraj črede kopitarjev ugotavljajo najšibkejši člen, tisto posamičnost, torej, ki naj bi lačnim levom zagotovila - kosilo. Da, sama “narava” je poskrbela za to, da zmorejo tudi levi izbirati, in jim je, prek izbire slabotnega, omogočila večjo verjetnost uspešno opravljenega levjega dela ( = odstranjevanje obolelih živali, preprečevanje nerazumnega povečevanja števila pripadnikov določenih vrst). Potemtakem pamet ni prav nič posebnega, in zmore nemoteno delovati v okviru ustaljenosti, v okviru nekih povsem samoumevnih, samodelujočih procesov, a, obvezno, ODPOVE takrat, kadar potek dogajanj zaide v neustaljeno, v neobičajno, kadar zaide “ven iz kalupa običajnega dogajanja”. To, z drugimi besedami, pomeni, da pamet ni zmožna ugotavljati vzročno-posledičnih povezav, in, vsekakor, ni, prav zaradi omenjene nezmožnosti, zmožna realne presoje obstoječega, bodočega ( = načrtovanega), potemtakem ni zmožna realno ugotavljati zmožnosti (vsega potrebnega) za to, da samostojno prevzameš - snovanje, tvorjenje, “graditev” bodočega!

Da je obravnavan rek povsem vstran od dejanskega, v svetu nagonske dvonožnosti, izkazuje tudi preprosto dejstvo, ki govori o tem, da je eno temeljnih meril “veljave”, v tem svetu - IMETJE! Imetje je namreč moč izkazati v podobah, vidnih čutnim zaznavam, pa vsakdo opazi tiste(ga), ki ima(jo) več od ostalih, in si, vsakdo, želi ta več imeti tudi sam.

Znanje, uporabno, v nagonskem svetu ne more biti veljava, zaradi preprostega dejstva, ki govori o tem, da ima nagonski svet vselej neke svoje “resnice”, s katerimi “pojasnjuje Svet”, in so zaman vsa prizadevanja, ki nagonskemu svetu, skozi procese izobraževanja, ponujajo podatke, znanje, ugotavljano skozi tisočletja. Ne, nagonski, preprosto, “vedo” o tem, kaj je (in ni) prav, kaj je (in ni) res, pa celo argumentirano dokazovanje ne zaleže (in NE zmore zaleči!), kajti - izostanek zmožnosti abstraktnega mišljenja, izostanek zmožnosti vzpostavljanja/ugotavljanja vzročno-posledičnih tokokrogov, onemogoča - logično sklepanje! Da, abstraktno mišljenje je predpogoj RAZUMA!

Zaradi navedenega so “resnice” nagonskega sveta, zgolj “civiliziranega” dvonogega, seveda, v popolnem nasprotju od dejstev, zaradi tega nagonski svet nikdar ne zmore konstantne poti v smeri “izboljšave sveta”, pač pa ravna izključno, vedno in dosledno po principu pogojnega refleksa - kdor bo ponudil boljšo klobaso, temu bo volilno telo sledilo! In ne more biti drugače, kajti nagonski svet je zmožen realnost ugotavljati izključno na temelju POSLEDIC (torej nekih izkazovanj), ki so dosegljive čutnim zaznavam, medtem ko razumski svet (po)išče VZROKE teh posledic, vedoč, da bo le z odpravo/spremebno/izboljšavo samega vzroka odpravljena/spremenjena/izboljšana tudi njegova posledica.

Tako so, med stvarmi, ki so nagonskim “krive za nepravičen svet” tudi banke, denar, ceste... ne nazadnje jim je kriva tudi oblast (absurd - sami so jo izvolili, sami termite nosijo v lastno hišo, potem pa se, POSLEDIČNO, nad termiti jezijo, ker so jim požrli vse leseno!)... torej so jim krive vse stvari, katere je RAZUM udejanil zaradi tega, da bi z njih pomočjo omogočil lažje, boljše, uspešnejše (so)življenje! In niso zmožni spoznati, ti nagonski, da je odvisno od tega KDO upravlja/uporablja z naštetim, kajti - če je našteto v rokah nagonskih, potem bo (vse) potekalo po temeljnem načelu nagonov, v smeri “boja za preživetje” (in v tem boju, vselej, zmagajo močnejši, pretkanejši, neuvidevnejši), torej se bo VSE izkazovalo v “grdih” podobah, če pa je našteto v rokah razuma... ja, takrat pa Svet beleži obdobja (žal kratkotrajna), za katera tudi vsesplošnost ugotavlja (a zgolj na osnovi izboljšave lastnega ugodja/stanja!!!), da - vodijo v boljše!

Rek, ki povezuje znanje in veljavo, ne zmore veljati, v nagonskem svetu, tudi zaradi sledečega: kako bo nekdo, ki niti tega ne pozna, o čemer odloča (a kljub temu odloča!), kako bo takšen presojal vrednost/količino/verodostojnost dejanskega znanja, ko pa je le-to, praviloma, nasprotujoče znanju nagonov... nagonski pa, itak, od rojstva dalje “vedo vse o vsem”, in še zlasti o tistem, s čemer se niso neposredno srečevali ne v šoli, ne v praksi?!

Ni komentarjev:

Objavite komentar