Kar ješ, to si... v malček širši obravnavi

Po občem prepričanju hrana (zadeve, ki naj bi jih užival, da bi si omogočil izpolnitev enega temeljnih pogojev pre/živetja) opredeljuje tiste, ki jo jedo. Od tod tisti njihov “kar ješ, to si”. Je razširjena, ta(kšna) miselnost, zelo, a je povsem - neumna! Kakor so neumne pravzaprav vse razširjene ugotovitve razširjenosti! Pa pojasnim...

1. za začetek zastavim z jezikovnega izhodišča, in zapišem, da ima jezik sila pomembne opredelitve, zaradi katerih sploh zmore obstajati v podobi tistega, za kar je ustvarjen - v podobi orodja sporazumevanja! In - če nisi zmožen upoštevati jezikovnih pravil, vsaj tistih osnovnih, potem si se zmožen sporazumevati samo s sebi enakimi, pomeni, s tistimi, ki tudi sami ne izkazujejo zmožnosti udejanjanja jezikovnih pravil.

2. kakopak, v “prevodu” bi se obravnavana trditev nekoliko daljše glasila, in bi se jo dalo brati kot “če ješ žival(i), si žival, če jih ne ješ, potem pa nisi žival, ampak si - človek”. A, groza grozljiva, tudi takšen, razširjen zapis, zmore izkazovati - neumnost tistega, ki je v takšno bedarijo prepričan! Kajti - če je hrana merodajna za razlikovanje med človekom in živaljo, če je NEžival, če je človek tisto bitje, ki ne je mesa, potem - je krava človek?!

3. neumnost je zmedena, sama po sebi, pa bi, domnevam, težko ustrezno pojasnila sledeč zaplet: kdor je meso, je žival... izhaja, iz tega: kdor je rastline, je - rastlina? Nadaljevanje: kdor je tako meso, kakor rastline, je pol žival, pol rastlina? In, če nadaljujem: kdor je plodove (rastlin in/ali živali), je ta - plod (rastlin in/ali živali)?!

4. da je trdoživa, neumnost, tudi ni novo spoznanje. Pa se, v okviru svojih opredelitev, kadar je v svoji skrajni podobi, otepa celo plodov, sadov, v kolikor so ti - živalskega izvora. In - čemu to počne? Iz preprostega razloga, ker ne zna razlikovati niti med osnovo ( = rastlina, žival) in posledico, plodom, sadom (te rastline, živali). Denimo - koruzni storž, zrno, NI rastlina (vsaj po uveljavljenih ugotovitvah NI), saj ne premore ene same temeljne značilnosti, ki opredeljuje rastline kot take. In tudi ni (obvezen) sestavni del rastline, saj izrastejo tudi takšne koruze, ki storža, zrna - ne porodijo... pa so, kljub temu, rastline, so, kljub temu - koruza! In je, povsem podobno, na drugi, torej na živalski strani... mleko NI sestavni del krave, in jajce ne kokoši.

5. bojda jih moti predvsem način pridelave dobrin (izkoriščanje naravnih danosti), neprimeren odnos do “vira” določenega sadu, plodu, ampak... tudi tu se izkazuje, neumnost, izključno s tem, s čemer se zmore - s samo seboj, potemtakem z neumnostjo, kajti... tako, kot imajo krave privezane (v industrijski reji), in kokoši zaprte (v industrijski reji), tako tudi na področju rastlin (v industrijski pridelavi) še kako silijo “naravne danosti”, jih “plemenitijo” s sredstvi (ki so, na dolgi rok, VSA škodljiva, pa ne samo prsti!), sadijo hitro rastoče rastline (sadno drevje, na primer, katerega že po treh letih, morda petih, posekajo, odvržejo) in počnejo še mnogo drugih stvari, s katerimi izkazujejo eno samo, osnovno zadevo: nepoznavanje naravnih zakonitosti, s tem škodljivo poseganje v “bodočnost”, in s tem tudi - lastno bebavost!

6. absurd, a takšna trditev (in vse ostale njih kategorične trditve!) izkazuje zgolj njih nezmožnost “širine pogleda”, njih nezmožnost dojemanja celote kot take, njih nezmožnost, potemtakem, abstraktnega mišljenja. In je nerodna zadeva, glede tega abstraktnega mišljenja, kajti prav ono je potrebno, da zmoremo pri vrsti/ posamezniku govoriti o - razumu! In je še bolj nerodna, ta zadeva, kajti tam, kjer ni razuma, tam so - nagoni. In so, brezpogojno, nenehno izkazovani tudi v praksi, v “življenju”. Pa je absurd še nekoliko bolj kričeč, če poznamo definicijo, ki človeka razlikuje od živali, in pravi, da se človek ravna po razumu, žival pa - po nagonih?