Uvodoma
zapišem (svoj) pomislek, glede Ezopa: mislim, da ni bil basnopisec, pač pa le
kronist svojega (in ostalih) časa(ov).
Za
mravljice velja, da so izjemno pridna bitja. In njih pridnost je čaščenja
vredna, pri obči pameti. Ki se tudi sama zmore hvaliti z, domnevno, takisto
pridnostjo.
Takšno
pojmovanje je sila nerodna zadeva, kajti zgolj enoplastno izpostavlja določena
dejstva (morda zaradi tega, ker večplastne obravnave ni zmožno?!), pa bi se po pojmovnem
odnosu do mravelj dalo sklepati, da je vrlina v »količini početja«, po sistemu
več-kot-počneš-bolj-si-dober…
Takšno
pojmovanje je ne le zgrešeno, pač pa dobesedno – neumno! Kajti…
Če je
količina (početja, česarkoli) merodajna za ugotavljanje kakovosti (nečesa),
njegove vrednosti (dejanske), potem je tudi butec, ki hiti butavosti početi,
občudovanja, čaščenja vreden?! Nenazadnje, je priden, kot mravljica…
… pa
čeprav s svojo prizadevnostjo razkraja, uničuje vse krog sebe.
V
dvonogem svetu »njih« motijo tisti grdi, tisti, ki »njim«, bojda, jemljejo, in
dajejo sebi. Žal, a ti grdi so zgolj… člani natanko iste vrste mravljic, kateri
pripadajo tudi »oni«, z eno samo razliko: tudi (kasneje postali) grdi so bili,
na začetku, povsem običajne mravljice, domnevno pridne, ko pa so zlezli vrh
mravljišča, in nabrali cel kup »moči«, zvez in/oz. poznanstev, so začeli svojo
lakoto še bolj izkazovati, in jo še bolj tešiti, kot so jo zmogli pred tem.
Potemtakem…
… bi še
zadnja tovrstna mravljica, ki bi dospela na »oblast«, počela natanko enake
stvari? Bi, seveda, da bi, kajti tudi ta do-oblasti-nedospela mravljica pridno
funkcionira po sistemu zvez in poznanstev, in »svet« vrednoti natanko po istem
temeljnem merilu, kot je merilo, s katerim razpolagajo »grde« mravljice –
le-da-je-meni-dobro!
Ampak…
tudi v »naravi« mravljice niso zgolj »pridne«, po vsebinskem (ne količinskem!)
merjenju. Niso samo nabiralke, odstranjevalke, predelovalke odmrlega/odpadlega,
daleč, zelo daleč od tega – tudi one jemljejo drugim, da imajo zase, pa – če je
takšno delovanje temelj ugotavljanja pri dvonogih, čemu pristop ne bi veljal
tudi drugod, da bi se pojavil v podobi principa, načela, pravila?!
Da,
tudi mravljice se lotijo še kako živih bitij, jih pokončajo, da imajo zase
hrano (temeljna vrednost nagonskega sveta!!! zagotovitev lastnega pre/živetja),
in tudi tiste manj dovzetne (po določenih, in predvsem domnevnih spoznanjih)
obžirajo, pa razkrajajo, na primer, liste z vej, in jih odnašajo sebi, v
mravljišča. Pomeni, da so tudi mravljice grde, in da svojo pridnost zmorejo z
grdim izkazovati? Tako, kot dvonogi?
Ne,
niso grde, daleč od tega, takšne je, pač, »narava« ustvarila, pa počnejo le
tisto, kar so – dejansko zmožne početi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar