Obe, tako oblika, kakor vsebina, zmoreta pripovedovati
o sleherni posamičnosti, a je vsebina, kljub vsemu, merodajnejša, glede
opredeljevanja...
Denimo: noj je sila drugačen od vrabca, le-ta od
pelikana... pa so vse naštete posamičnosti, zaradi svoje vsebine - ptice! Imajo
vse tiste (vsebinske) značilnosti, po katerih so uvrščene v rod ptic.
Imam deset, na pogled popolnoma enakih posod, za shranjevanje
živil. So popolnoma enake oblike, celo dimenzij, vse so prozorne, in vse imajo
povsem enak pokrov. Potemtakem, če so enake, je popolnoma vseeno to, po kateri
sežem, da vzamem tisto, kar potrebujem?
Seveda, da ni vseeno, zato pa so prozorne, da takoj
vidim... da je v prvi moka, v drugi sladkor, v tretji sol, v četrti kava, v
peti zdrob, v šesti kosmiči, v sedmi piškoti, v osmi bonboni, v deveti lovor, v
deseti pa... ma, deseta je pa še prazna, se še nisem odločil o tem, kaj bom v
njej hranil.
Ko bi bila merodajna oblika, potem... Zapišem kar
pripetljaj, ki se je resnično zgodil, takrat, ko je Aleksander Makedonski
dospel, s svojo vojsko, v Indijo...
V nekem gozdu so prišleke opazili orangutani, in takoj
zagnali svoj opozorilen “vik in krik”. Vojščaki, ki do tedaj niso videli
podobnih bitij, so začeli, s puščicami (torej s pomočjo lokov) streljati na
orangutane, prepričani v to, da so naleteli na skupino “majhnih in kosmatih
ljudi, ki so sovražno nastrojeni”...
Ni komentarjev:
Objavite komentar