Poziv (s tem tudi izkazovan odnos) sem že tolikokrat
doživel, da mu (jima) posvečam pričujoč zapis. Zapis, v katerem se ne lotevam
zgolj izkazovanega odnosa do “zastonj hrane” (odnos = izkazovanje = posledica
zmožnosti dojemanja = ločnica med nagonskim in razumskim svetom), pač pa se,
skozi obravnavano, malček posvetim tudi samemu - jeziku. In začnem s
slednjim...
Jezik je zastavljen kot ORODJE SPORAZUMEVANJA, pa je
njegova uspešnost opredeljiva izključno na osnovi ugotovitve ne/zmožnosti
(sporazumevanja), ki jo izkazuje. Za to, da so (prek pisane/govorjene besede)
vsebine uspešno posredovane, je potrebno posamične vsebine čim bolj jasno,
nedvoumno opredeliti, in je bistveno lažje takrat, kadar ima vsaka vsebina
svojo(e) besedo(e), ki velja izključno zanjo. Kakopak, teh besed je lahko tudi
več, a tudi one morajo govoriti izključno o eni stvari, kot, npr. besede vrata,
dveri, duri... govorijo izključno o zadevščini, ki zapira/odpira odprtino,
skozi katero vstopam/izstopam v/iz prostor(a).
Seveda obstajajo tudi besede, ki se sicer, tozadevno,
enako (za)pišejo, čeprav jih razlikuje, do popolne ločljivosti, poudarek... in
ko povem tisti “gori na gori gori”, takrat točno vem (zahvaljujoč poudarku), da
sem govoril o treh različnih vsebinah, in to ve tudi tisti, kateremu sem stavek
izrekel.
Nagonska “znanost” skuša jezik (zgolj tozadevno)
poenostaviti, a v bistvu dosega povsem nasproten učinek. In je tipičen primer
za to trditev besedna zveza “oljčno olje”. Takole je s tem...
Oljka je rastlina, drevo, oliva je plod tega drevesa.
In (v kolikor ni prišlo do radikalnih sprememb) za izdelavo olja stiskajo
olive, ne oljk! Pa bi, po tej “logiki”, v kolikor ji, teoretično, pripustim
utemeljenost, tudi jabolčni kis moral postati jablanin kis, in bi grozdni sok
moral biti - trtni sok. Kakopak, gledano z drugega vidika...
V kolikor “jezikoslovci” poenostavljajo jezik s tem,
da po sistemu “hruške, marelice, slive, oreha...” tudi v primeru oljk/oliv
uvajajo poenotenje, s katerim plodove poimenujejo z istimi besedami, katere
veljajo za samo rastlinje, potem zadeve le - zapletajo, kajti...
V kolikor mi nekdo pove, da je redčil jabolka, potem
bom takoj razumel, da je trgal odvečne plodove, tiste, ki bi (zaradi gostote
nastavkov) privedli do gnitja, do obolelosti sadja, s tem tudi do škode, v
sadovnjaku nezaželene. V kolikor pa mi pove, da je redčil jablane, potem vem,
da ni dobro načrtoval sadovnjaka, in se zdaj ukvarja s posledicami svoje
nepremišljenosti ter odstranjuje odvečna drevesa (da bi preostalim zagotovil
zdrave pogoje rasti, uspevanja). In, če nadaljujem - ko mi nekdo pove, da je
redčil hruške... takrat ne vem (brez dodatnega pojasnjevanja) tega, ali je
redčil plodove, ali drevesa!
Skratka, jezik ni tako nepomembna stvar, kot bi se
dalo sklepati o njem, na temelju odnosa, ki ga nerazumski svet do njega
izkazuje. In je podobno tudi z naslovnim pozivom...
Beseda “zastonj” je uporabljana tudi v podobi, na
primer, “zastonj se matraš, ne bo ti uspelo”, pomeni, da v tem primeru beseda
“zastonj” pomeni - zaman. Pomeni, da ima, v primeru nepravilne opredelitve,
sleherna beseda lahko več pomenov, pomeni, da s tem sporazumevanje zapleta,
namesto da bi ga lajšala.
V stavku “jej, saj je...” bi ustrezala beseda, ki
govori o tem, da (hrane) ne bo treba plačati, da lahko ješ brez plačila, da je
hrana - brezplačna. Potemtakem, ko bi bilo v prid sporazumevanja, in
doslednosti, bi se zapis (poziv) glasil v podobi “jej, saj je brezplačno”.
Toliko glede jezika.
Jej, saj je brezplačno... tipičen izkaz nagonskosti,
za katero je značilen sistem delovanja po principu “zagrabi priložnost, ko se
ti ponuja”! Veliko sem jih srečeval, ki delujejo (tudi) na tak način, celo
takšne, ki so “se šparali” (tekom dneva), vedoč, da se bodo lahko nažirali na
nekem, npr., obisku... bo, itak, brezplačno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar