Čemu služi znanje?

Da, čemu služi znanje?

Da se zmorem lažje soočati z okoliščinami, znotraj katerih živim, da zmorem lažje (pre)živeti.

Dobro, če se za hip ustaviva ob tem odgovoru, in izhajava iz njega: je to, kar znaš, dejansko znanje, ko pa nenehno vrtiš svoj krog, in padaš iz ene skrajnosti v drugo? Oziroma, drugače: mar sploh razumeš to, o čemer si se učil, a se, kaže, dejansko nisi naučil... da se nikakor ne moreš izvleči iz začaranega kroga “ponavljajoče se zgodovine”?

Seveda, da razumem, in znam, ampak mi ne pomaga, ker so, poleg mene, tisti “grdi drugi”, ki po svoje delajo...

Ampak, veš, ti “grdi drugi” pripadajo povsem isti vrsti, kateri pripadaš tudi sam, pa so tudi zanje veljavna ista pravila, katera opredeljujejo vrsto kot celoto, in vsakega posameznika znotraj nje, oziroma, drugače: vse lastovke lovijo mušice, si spletajo gnezda, letijo, se spomladi vračajo z juga... potemtakem tudi vsi znotraj tvoje vrste delujete povsem enako, in tudi “znate” in “razumevate” to svoje, domnevno zgolj, znanje, enako, povrh naj bi pa še bili - razumna bitja! In razumu nikakor ni značilno, da nerazumna, celo bebava ravnanja izkazuje, kajti - ko bi to bila njegova značilnost, potem enega samega “odkritja” ne bi bilo! Ne nazadnje, mar nisi ti te “grde” izbiral, kot sebi edino primerne, všečne, razumljive, potemtakem kot sebi enake, da bodo zastopali tudi tvoje želje, interese?!

Sem, ja, vsakdo greši...

Dejstvo, vsakdo greši, a tvoji vrsti je “usojeno” konstantno grešenje, pomeni, da napačna odločitev ni posledica neke trenutne, recimo mladostne, zaletavosti, pač pa je posledica - nezmožnosti sprejemanja pravilnih odločitev?!

Ne, ne, nikakor, saj smo ja razumna bitja!

Dobro, tako trdi šolsko znanje, tisto papagajsko, ampak, veš, dogajanja krepko nasprotujejo tej ugotovitvi, in je toliko bolj vidno nasprotje med teorijo in prakso takrat, kadar imaš ti, kot del večinskega, možnost odločati o stvareh. In, ne nazadnje, če se povrneva k izhodiščnemu vprašanju: veš, ko bi znanje služilo samo temu, da lažje, lepše (pre)živiš... poglej volkove, te, današnje, in tiste “nekdanje”, tudi oni se učijo, in oni celo morajo dejansko znati, da uspevajo, samostojno, (pre)živeti, vsako neznanje lahko plačajo s svojim življenjem, ampak - kljub vsemu njihovemu znanju, so ti, današnji, še vedno natanko takšni, kakršni so bili nekoč, in tudi (pre)živijo na povsem enak način. Pomeni: ko bi znanje zares bilo namenjeno samo temu, da z njegovo pomočjo uspešneje (pre)živiš, potem bi še danes živeli v tvojem svetu, v svetu kamene dobe, votlin in brlogov, v svetu - človečnjakov! Ne, ne, znanje, v kolikor dejansko obstaja, v kolikor si ga dejansko zmožen razumevati, služi tudi, morda celo predvsem temu, da si se, z njegovo pomočjo, zmožen dokopavati do novih (spo)znanj, da si, z njegovo pomočjo, zmožen odstirati tančice s (preostalih) skrivnosti “sveta”, da si, z njegovo pomočjo, zmožen preseliti se iz votline v ogrevano stanovanje... Zdaj pa razmisli, koliko je teh, kakšen je njih odstotek, v odnosu na “človeštvo”, ki so s svojimi “odkritji” omogočili to, da danes lahko ti, celo potrjen s “šolskim spričevalom”, trdiš, da znanje služi samo - lažjemu (pre)živetju?!