Revolucija
je čudna zadeva, ki, čeprav vsebuje besedo »vol«, ne bi smela biti povezana – z
voli! Ne bi smela, vendar…
Revolucija
ni le »porušiti«, pač pa je tudi »postaviti novo«! In rušenja je zmožen
dobesedno vsak vol, in tudi vsak delček absolutne večine t. im. človeštva,
dočim gradnje ni zmožen. Je, za gradnjo, potrebno imeti v glavi še kaj več, kot
zgolj pamet.
Revolucija
naj bi tudi spreminjala na bolje, dejansko spreminjala, trajno, kajti v
nasprotnem popljuva vse, kar je za spremembe žrtvovala, zlasti življenja! Ampak…
Prave
spremembe temeljijo na načelih, absolutna večina t. im. človeštva pa le-teh ne
premore. Sledi, izključno, lastnim interesom. In je pripravljena, ta absolutna
večina, v trenutku, pozabiti na svojo »revolucionarnost«, ko bi se pripetil,
denimo, čudež, in bi od države prejemala ugodno mesečno rento. Z njo bi znala,
ta, absolutna večina, ugodno živeti, za tiste, ki so v dejanskih škripcih, pa
se ta absolutna večina itak kaj prida ne pretegne…
Revolucije
so se dogajale, v preteklosti, in vse, tiste družbene, so ostale dolgih nosov.
Čemu? Preprosto, ker taista absolutna večina t. im. človeštva ne premore razuma,
pač pa jo vodijo nagoni, in ker vidijo, takrat, kadar ima »nekdo« več od njih,
pa želijo ta več imeti tudi sami… ne glede na to, da, praviloma, niso
objektivno zmožni ta več ustvarjati na pošten, etičen način. Ker, z drugimi
besedami, niso zmožni ne skromnosti, kaj šele samoobvladovanja, in kaj šele
trezne presoje! Ne, njih edina »konstruktivna« vloga, ki so jo zmožni
prostovoljno izkazovati, je destrukcija, je rušenje, kadar jih v to napoti njih
lastno nezadovoljstvo. Rušiti pa zna – vsak vol?!
Danes
so jezni na državo. Včeraj, ko so jo pomagali rušiti, četudi »le« s svojimi
odločitvami, volilnimi, s sprejemanjem podeljenega, z molčečim odobravanjem ( =
podpiranjem) dejanj, ki so privedla v današnje stanje… ja, včeraj so ji (še)
ploskali in vzklikali!
Ni komentarjev:
Objavite komentar