Baje imajo potrebo po tem, da bi odločali.
Imajo, a, če gremo korak globje: imajo potrebo po tem, da bi "nekaj bili", pa - ker tega ne zmorejo udejanjati sami zase, jim ne ostane drugega, kot da skušajo preko drugih.
Nekoč je bila uradna "merska enota" osebne "veljave", denimo, velikost črede ovac, katero si imel...
In pojasnim še nekoliko podrobneje...
Sleherno bitje išče samemu sebi določen prostor, sleherno bitje se umešča, sleherno bitje ima potrebo po tem, da - "se najde". Do tu ni razlik, med nagonskimi in razumskimi, od tu naprej pa razlike izkazujejo - popolno nasprotje!
Kaj "spoštuje" nagonsko bitje? Moč (položaja, denarja), imetje (materialnih dobrin, moči odločanja - pri nagonskih je to, itak, neposredno povezano, saj se vsak med njimi, ki dospe do moči odločanja, materialno okoristi!), lagodnost živetja (kdor je "zgoraj", kdor poseduje materialne dobrobiti, ta /krepko/ bolje živi od tistih, ki do tega ne dospejo)... podobno, kot v krdelu volkov, "šteje" alfa samec, ker sme, izbirati, odločati, voditi, medtem ko ostali ponižno trpijo njegov položaj, in se mu skušajo, tu in tam, zoperstavljati, ter prevzeti njegovo mesto.
Zaradi natanko tega so "elite" nagonskih sestavljene iz tistih, ki so "zgoraj", iz tistih, ki s pomočjo doseženega položaja "imajo" in "lepo živijo"... pri čemer sploh ni pomembno, če, z etičnega vidika, sam drek splava na površje, ne, pomembno je, da ta drek ima vse tisto, kar si želi imeti tudi večina!
Tudi odločanje samo po sebi je določen položaj, nudi občutek moči, ne nazadnje: če imaš srečo, in si delček večinskega odločanja, potem si tudi ti zmagal, šteje tvoja beseda! Pri čemer, kakopak, sploh ni pomembno, če ta beseda velja, po kriterijih uma, poznavanja problematike, pomembno je, da (je) zmaga(la)!
Zato pri nagonskih "obleka naredi človeka" (tudi takrat, kadar jo natakneš volu?!), zato pri njih "veljaš, kolikor imaš"... ker zmorejo "vrednotiti" izključno formo, zunanjo podobo, površino, med katere sodita tako (materialno) imetje, kakor tudi položaj - oba je moč ugotavljati, videti, otipati (tako ali drugače). Pomeni, da se s pomočjo materialnega razvrščajo na "družbeni lestvici", da z materialnim skušajo kompenzirati svoje dejanske nezmožnosti, odsotnost vsebin, s katerimi bi se lahko (ko bi jih imeli, ko bi zmogli) izkazovali kot "nekaj posebnega, nekaj drugačnega od sivine povprečja"... zato "veljajo" več (kot ostali), če imajo več "ovac" (kot jih imajo ostali).
Pomeni, če zaključim nagonsko plat primera, da NE spoštujejo tistih, ki so "zgoraj", pač pa spoštujejo izključno sam "(biti) zgoraj". Pogojno, kakopak, saj dejansko ne spoštujejo nikogar (ničesar), razen lastnega ugodja!
Razumsko bitje takšnega umeščanja ne potrebuje, ker se razumsko bitje išče, in najde, v konkretnih vsebinah, na področjih, ki mu vzbudijo zanimanje za ugotavljanje, spoznavanje, na področjih, kjer se zmore z lastnimi zmožnostmi izkazati (samemu sebi, svoji nenehni zahtevi, da tekmuje s samim seboj, da si zadaja vse težje in težje naloge... da se ne zadovolji z doseženim, spoznanim). Kakopak, tudi razumsko bitje primerja, a zmore primerjati same zmožnosti, pa, na primer, zlahka ugotovi, če nekdo ve več od njega, če si nekdo (zaradi ne samo vedenja/poznavanja, pač pa predvsem zaradi etičnosti življenja) zasluži njegovo - dejansko spoštovanje, to, da se skuša po tem, katerega spoštuje, tudi ravnati, da mu skuša slediti (a ne brez razmisleka, ne brezpogojno, daleč od tega!), da ga prepozna kot svojega vzornika!
Prav zaradi tega razumsko bitje ne pozna večne potrebe po tem, da bi se drugim dokazovalo, sploh ne pozna potrebe po tem, da bi se razvrščalo na "družbenih lestvicah" - šteje mu mnenje "boljšega (v vseh ozirih) od sebe", ko pa zraste do višine tega boljšega, takrat... še vedno išče (in najde) zadovoljstvo v - svojem delovanju!
Zato so elite razumskih dejanske elite (biti eliten = biti nekaj posebnega, nekaj nadpovprečnega... in NE imeti več kot ostali!), zato so elite razumskih tiste, ki zmorejo svet lepšati... in ga ne razkrajati, tako, kot to počno "elite" nagonskosti!
Imajo, a, če gremo korak globje: imajo potrebo po tem, da bi "nekaj bili", pa - ker tega ne zmorejo udejanjati sami zase, jim ne ostane drugega, kot da skušajo preko drugih.
Nekoč je bila uradna "merska enota" osebne "veljave", denimo, velikost črede ovac, katero si imel...
In pojasnim še nekoliko podrobneje...
Sleherno bitje išče samemu sebi določen prostor, sleherno bitje se umešča, sleherno bitje ima potrebo po tem, da - "se najde". Do tu ni razlik, med nagonskimi in razumskimi, od tu naprej pa razlike izkazujejo - popolno nasprotje!
Kaj "spoštuje" nagonsko bitje? Moč (položaja, denarja), imetje (materialnih dobrin, moči odločanja - pri nagonskih je to, itak, neposredno povezano, saj se vsak med njimi, ki dospe do moči odločanja, materialno okoristi!), lagodnost živetja (kdor je "zgoraj", kdor poseduje materialne dobrobiti, ta /krepko/ bolje živi od tistih, ki do tega ne dospejo)... podobno, kot v krdelu volkov, "šteje" alfa samec, ker sme, izbirati, odločati, voditi, medtem ko ostali ponižno trpijo njegov položaj, in se mu skušajo, tu in tam, zoperstavljati, ter prevzeti njegovo mesto.
Zaradi natanko tega so "elite" nagonskih sestavljene iz tistih, ki so "zgoraj", iz tistih, ki s pomočjo doseženega položaja "imajo" in "lepo živijo"... pri čemer sploh ni pomembno, če, z etičnega vidika, sam drek splava na površje, ne, pomembno je, da ta drek ima vse tisto, kar si želi imeti tudi večina!
Tudi odločanje samo po sebi je določen položaj, nudi občutek moči, ne nazadnje: če imaš srečo, in si delček večinskega odločanja, potem si tudi ti zmagal, šteje tvoja beseda! Pri čemer, kakopak, sploh ni pomembno, če ta beseda velja, po kriterijih uma, poznavanja problematike, pomembno je, da (je) zmaga(la)!
Zato pri nagonskih "obleka naredi človeka" (tudi takrat, kadar jo natakneš volu?!), zato pri njih "veljaš, kolikor imaš"... ker zmorejo "vrednotiti" izključno formo, zunanjo podobo, površino, med katere sodita tako (materialno) imetje, kakor tudi položaj - oba je moč ugotavljati, videti, otipati (tako ali drugače). Pomeni, da se s pomočjo materialnega razvrščajo na "družbeni lestvici", da z materialnim skušajo kompenzirati svoje dejanske nezmožnosti, odsotnost vsebin, s katerimi bi se lahko (ko bi jih imeli, ko bi zmogli) izkazovali kot "nekaj posebnega, nekaj drugačnega od sivine povprečja"... zato "veljajo" več (kot ostali), če imajo več "ovac" (kot jih imajo ostali).
Pomeni, če zaključim nagonsko plat primera, da NE spoštujejo tistih, ki so "zgoraj", pač pa spoštujejo izključno sam "(biti) zgoraj". Pogojno, kakopak, saj dejansko ne spoštujejo nikogar (ničesar), razen lastnega ugodja!
Razumsko bitje takšnega umeščanja ne potrebuje, ker se razumsko bitje išče, in najde, v konkretnih vsebinah, na področjih, ki mu vzbudijo zanimanje za ugotavljanje, spoznavanje, na področjih, kjer se zmore z lastnimi zmožnostmi izkazati (samemu sebi, svoji nenehni zahtevi, da tekmuje s samim seboj, da si zadaja vse težje in težje naloge... da se ne zadovolji z doseženim, spoznanim). Kakopak, tudi razumsko bitje primerja, a zmore primerjati same zmožnosti, pa, na primer, zlahka ugotovi, če nekdo ve več od njega, če si nekdo (zaradi ne samo vedenja/poznavanja, pač pa predvsem zaradi etičnosti življenja) zasluži njegovo - dejansko spoštovanje, to, da se skuša po tem, katerega spoštuje, tudi ravnati, da mu skuša slediti (a ne brez razmisleka, ne brezpogojno, daleč od tega!), da ga prepozna kot svojega vzornika!
Prav zaradi tega razumsko bitje ne pozna večne potrebe po tem, da bi se drugim dokazovalo, sploh ne pozna potrebe po tem, da bi se razvrščalo na "družbenih lestvicah" - šteje mu mnenje "boljšega (v vseh ozirih) od sebe", ko pa zraste do višine tega boljšega, takrat... še vedno išče (in najde) zadovoljstvo v - svojem delovanju!
Zato so elite razumskih dejanske elite (biti eliten = biti nekaj posebnega, nekaj nadpovprečnega... in NE imeti več kot ostali!), zato so elite razumskih tiste, ki zmorejo svet lepšati... in ga ne razkrajati, tako, kot to počno "elite" nagonskosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar