O ne/umnosti

Me je razsvetlil, nek cepec, češ da sem preveč razgledan, zaradi česar me vleče v neumnost. On, ki je manj, razgledan, je pameten.

Hkrati mi je, taisti cepec, povedal, da danes vedo (ONI vedo?!!!) krepko več, kot so vedeli tisti pred njimi. Pomeni, da so danes krepko bolj razgledani, kot so bili nekoč. Pomeni, da so danes - bolj neumni, kot so bili v preteklosti?!

Ne, ne, seveda, da niso, ne bolj, ne manj neumni. Ne/umnost je naravna danost, in je ni moč spreminjati, ne manjšati, ne večati. Le v tem je razlika, da so nekoč svojo neumnost izkazovali "za štirimi zidovi", danes pa jo tudi... na voliščih, mestih odločanja in - na fejsbuku.

Kaj bi dal za normalen, četudi redko poseljen svet!

Cirkus je, v izogib očitkom o mučenju živali, odprl vrata kletk.

Na začetku so celo zabavni, s svojo neumnostjo, kasneje ugotoviš, da škodujejo presnovi, silijo na bruhanje.

Bili bi na čelu.
Če jih že za čelom ni...

So fenomen: s časom, baje, pridobivajo nova spoznanja, obenem v vsakem času vse vedo.

Po zasnovi so vsevedi. Pardon, vsejedi. In - ničvedi.

Živela demokracija, edina oblika sobivanja, ki temelji na - "modrovanju" butcev!

Človečnjak je zasral. Človejaki se trudijo, da bi mu sledili.

Celo največja možna količina podatkov (tozadevnega znanja) je povsem brezpredmetna, v kolikor teh podatkov nisi zmožen povezati v celovitost, v kolikor nisi zmožen dospeti do zaokrožene celote obravnavanega. Za kar potrebuješ tisto, kar absolutni večini ni dano, zmožnost abstrakcije, razum. Tako da...

So takšni podatki, je takšno, le tozadevno, znanje celo škodljivo: daje občutek obvladanja/poznavanja/vedenja, dejansko pa izkazuje popolno nasprotje, posledično - neumnost!

Ko bi se oglašali izključno po tistem, o čemer ZARES vedo... bi se dalo brati kuharske recepte, in rokodelske nasvete.