Ko bo zooantropologija v zaletu, bodo našli vse vmesne člene do človejaka, a se bo porodilo vprašanje o - izvoru človeka!
Ne, ne, nikakor človejak in človek ne moreta izvirati iz istega (ali sorodnih) bitja, daleč od tega: človejak je križanec med ČLOVEČNJAKOM (na evroazijskih tleh zvečine Neandertalcem), torej povsem nagonskim bitjem, človekoliko živaljo, in ČLOVEKOM (sobivala sta 50.000 let in se, radi telesne podobnosti, medsebojno parila), ki se je na pot prek planeta podal z juga afriške celine...
Človejak razpolaga samo s pametjo (s katero razpolaga ves nagonski, živalski svet), zaradi česar ni zmožen predvidevati posledic lastnih dejanj (razen v povsem praktičnih primerih, v okviru katerih ima bodisi "pred očmi" vse elemente... pa zmore, denimo, upoštevati načrt, odrezati potrebne kose lesa, jih sestaviti v celoto in narediti omaro... bodisi v primerih, o katerih so ga naučili o določenih zaporedjih, sam pa to naučenost upošteva), zaradi česar razne "poti-v-švico" (zgolj na lakotnih željah, ne na realnosti, oblikovani "načrti"), ne nazadnje - zaradi česar "zgodovina" nikakor ne zmore skreniti iz začaranega spiralnega vrtenja krog lastne osi ( = človejaška večina "človeštva", njihova nagonskost, pogojni refleks), medtem ko človek (poleg pameti) premore tudi RAZUM, zahvaljujoč kateremu (zahvaljujoč, konkretno, zmožnosti abstraktnega mišljenja, ki je predpogoj razuma) zmore predvide(va)ti različne razplete zastavljenih dejanj, zmore realno ocenjevati (ne)uspešnost zastavljenega, zmore, denimo, pred 30-timi leti opozarjati na to, kam bo pripeljala pot, po kateri s(m)o krenili... in zmore biti, praviloma - neslišan, neupoštevan! Mrgoli takšnih primerov, skozi čas, mrgoli posameznikov, ki so zagovarjali ne samo svoj, pač pa predvsem objektiven PRAV, pa so njih spoznanja potrebovala stoletja, celo tisočletja, vse do tedaj, dokler jih ni bilo moč tudi v praksi dokazati, in jih približati čutilom nagonske, človejaške večine, katere temeljni elementi pameti so vid, vonj, okus, otip, sluh... kar je moč neposredno, s čutili, zazna(va)ti, to jim je nesporno, do ostalega niti slučajno ne zmorejo dospeti! Pa ne bi našteval, teh primerov, od ploščate Zemlje dalje, sem to že (pre)večkrat počel.
Geni so tisto, kar opredeljuje, sleherno posamičnost. In geni ne odpadajo, niti ne padajo z neba, v konkretne posamičnosti, pač pa, tekom celotnega bivanja določene vrste, prenašajo značilnosti "iz roda v rod". In je prav s pomočjo genov moč tudi dokazati uvodno trditev, trditev o človejaku in človeku, saj pri absolutni večini "človeštva" ugotavljajo gene človečnjakov... med katerimi je, po mojem mnenju, najbolj pereč gen Mikrocefalin MCPH 1, ki se nahaja v čelnem možganskem režnju, ga s tem, ko ga sotvori, tudi sopogojuje, in zagotavlja, da bo Neandertalčeva pamet (in NErazumskost) obstajala tudi v bodoče. Nasprotno, pri človeku tovrstnih genov ni zaznati! Pa niso odpadli (sami od sebe), ker geni ne odpadajo, ampak - jih od samega začetka v človeku ni bilo!
Pomeni, preprosto, da tisti redki, znotraj "človeštva", ki premorejo razum, niso iz istih korenin pognali, kot "človeštvo".
Ob tem se zmorejo porajati mnoga vprašanja, celo takšna, če je vir človeka s tega ali z nekega drugega planeta... ne vem, ne bi ugibal, celo fantaziral o zadevah, katere ne zmorem podkrepiti z ustreznimi dokazi(li), in s tem omogočiti realnost trditve. Da pa življenje v celotnem vesolju obstaja, v to pa, nikakor, ne dvomim!
Mi pa, ob tem, padejo v misli risbe, starodavne risbe, katere so našli v raznih jamah, povsod po svetu, risbe, ki prikazujejo pokonci hodeča bitja, ki imajo na glavah (v času povsem primitivnega bivanja na tem planetu, torej v času, ko niti kape niso poznali!) zadeve, podobne vesoljskim čeladam, takoimenovanim skafandrom. In - tista (takratna) primitivna bitja, zagotovo niso bila zmožna razpolagati z domišljijo (žal tudi današnja večina z njo ne razpolaga, razen v okvirih "že videnega" ali "že slišanega"), pa da bi si takšne čelade "izmislila"...
Ne, ne, nikakor človejak in človek ne moreta izvirati iz istega (ali sorodnih) bitja, daleč od tega: človejak je križanec med ČLOVEČNJAKOM (na evroazijskih tleh zvečine Neandertalcem), torej povsem nagonskim bitjem, človekoliko živaljo, in ČLOVEKOM (sobivala sta 50.000 let in se, radi telesne podobnosti, medsebojno parila), ki se je na pot prek planeta podal z juga afriške celine...
Človejak razpolaga samo s pametjo (s katero razpolaga ves nagonski, živalski svet), zaradi česar ni zmožen predvidevati posledic lastnih dejanj (razen v povsem praktičnih primerih, v okviru katerih ima bodisi "pred očmi" vse elemente... pa zmore, denimo, upoštevati načrt, odrezati potrebne kose lesa, jih sestaviti v celoto in narediti omaro... bodisi v primerih, o katerih so ga naučili o določenih zaporedjih, sam pa to naučenost upošteva), zaradi česar razne "poti-v-švico" (zgolj na lakotnih željah, ne na realnosti, oblikovani "načrti"), ne nazadnje - zaradi česar "zgodovina" nikakor ne zmore skreniti iz začaranega spiralnega vrtenja krog lastne osi ( = človejaška večina "človeštva", njihova nagonskost, pogojni refleks), medtem ko človek (poleg pameti) premore tudi RAZUM, zahvaljujoč kateremu (zahvaljujoč, konkretno, zmožnosti abstraktnega mišljenja, ki je predpogoj razuma) zmore predvide(va)ti različne razplete zastavljenih dejanj, zmore realno ocenjevati (ne)uspešnost zastavljenega, zmore, denimo, pred 30-timi leti opozarjati na to, kam bo pripeljala pot, po kateri s(m)o krenili... in zmore biti, praviloma - neslišan, neupoštevan! Mrgoli takšnih primerov, skozi čas, mrgoli posameznikov, ki so zagovarjali ne samo svoj, pač pa predvsem objektiven PRAV, pa so njih spoznanja potrebovala stoletja, celo tisočletja, vse do tedaj, dokler jih ni bilo moč tudi v praksi dokazati, in jih približati čutilom nagonske, človejaške večine, katere temeljni elementi pameti so vid, vonj, okus, otip, sluh... kar je moč neposredno, s čutili, zazna(va)ti, to jim je nesporno, do ostalega niti slučajno ne zmorejo dospeti! Pa ne bi našteval, teh primerov, od ploščate Zemlje dalje, sem to že (pre)večkrat počel.
Geni so tisto, kar opredeljuje, sleherno posamičnost. In geni ne odpadajo, niti ne padajo z neba, v konkretne posamičnosti, pač pa, tekom celotnega bivanja določene vrste, prenašajo značilnosti "iz roda v rod". In je prav s pomočjo genov moč tudi dokazati uvodno trditev, trditev o človejaku in človeku, saj pri absolutni večini "človeštva" ugotavljajo gene človečnjakov... med katerimi je, po mojem mnenju, najbolj pereč gen Mikrocefalin MCPH 1, ki se nahaja v čelnem možganskem režnju, ga s tem, ko ga sotvori, tudi sopogojuje, in zagotavlja, da bo Neandertalčeva pamet (in NErazumskost) obstajala tudi v bodoče. Nasprotno, pri človeku tovrstnih genov ni zaznati! Pa niso odpadli (sami od sebe), ker geni ne odpadajo, ampak - jih od samega začetka v človeku ni bilo!
Pomeni, preprosto, da tisti redki, znotraj "človeštva", ki premorejo razum, niso iz istih korenin pognali, kot "človeštvo".
Ob tem se zmorejo porajati mnoga vprašanja, celo takšna, če je vir človeka s tega ali z nekega drugega planeta... ne vem, ne bi ugibal, celo fantaziral o zadevah, katere ne zmorem podkrepiti z ustreznimi dokazi(li), in s tem omogočiti realnost trditve. Da pa življenje v celotnem vesolju obstaja, v to pa, nikakor, ne dvomim!
Mi pa, ob tem, padejo v misli risbe, starodavne risbe, katere so našli v raznih jamah, povsod po svetu, risbe, ki prikazujejo pokonci hodeča bitja, ki imajo na glavah (v času povsem primitivnega bivanja na tem planetu, torej v času, ko niti kape niso poznali!) zadeve, podobne vesoljskim čeladam, takoimenovanim skafandrom. In - tista (takratna) primitivna bitja, zagotovo niso bila zmožna razpolagati z domišljijo (žal tudi današnja večina z njo ne razpolaga, razen v okvirih "že videnega" ali "že slišanega"), pa da bi si takšne čelade "izmislila"...
Ni komentarjev:
Objavite komentar