Bi bil
skrajno neumen, človek, ko bi gradil (ustvarjal) zato, da bi kasneje to,
zgrajeno (ustvarjeno) podiral (razkrajal)! To bi bilo natanko tako, kot da bi…
… ptica
letela zato, da bi se najprej povzpela na določeno višino, nato pa prenehala
leteti, in se prepustila gravitaciji, da bi, posledično, in končno, treščila ob
tla in se ubila! Pa tega ne počne, vsaj sam ne poznam ene same takšne ptice,
ker to ni v naravi, ni logično! Nasprotno, »narava«, logika stremi k razvoju, k
temu, da čim lažje (uspešneje) preživi okoliščine živetja, pa tudi ptica leti
zato, da zmore več, in bolje, kot bi zmogla brez možnosti letenja. Zmore
hitreje premagovati razdalje, s tem zmore »nadzorovati« večje površine, s tem
si zmore olajšati iskanje hrane, vode…
Enako
je pri človeku, ki svoje zmožnosti, za razliko od ptice, zmore uporabiti tudi
za to, da si, s spreminjanjem naravnih danosti, bolje: z njih (delnim)
obvladovanjem, koriščenjem… lajša živetje, taisto postavlja na višje ravni, s
čemer izkazuje razvoj (ne samo tehnološki, pač pa vsesplošen!).
Potemtakem,
če je človek zasnovan tako, da gre naprej, višje, k boljšemu… kdo je potem
tisti, ki tej njegovi zasnovanosti nasprotuje, ki ga spotika, ki, namesto, da
bi težave za vselej razreševal, težave zgolj poraja, jih nenehno (ene in iste) »vrti
v krog(u)«? Človek?
Ne, ne,
daleč od tega, ne bi bilo naravno, ne bi bilo logično, v bistvu ne bi bilo
sploh izvedljivo, objektivno, ker – če si zasnovan tako, da potrebuješ zrak, da
živiš, potem ne zmoreš brez zraka… če si zasnovan tako, da si prikovan na trdna
tla, potem ne zmoreš (izključno v okviru lastne zasnovanosti, izključno v
okviru danih ti fizičnih zmožnosti) leteti… pa – če si zasnovan v gradnjo,
potem nisi rušilec!
Ne, nikakor
človek, pač pa neko drugo bitje, ki je, očitno, destruktivno, takrat, kadar se
znajde v njemu tujem (človeškem) okolju! Bitje, ki je zasnovano za povsem
drugačno izkazovanje, za golo naravnost, nagonskost, pa posluje po »zakonitostih
narave«, po sistemu, da močnejši, zvitejši, spretnejši, hitrejši… preživi,
četudi na račun šibkejših, manj pretkanih, manj spretnih, počasnejših… bitje,
ki se na etične zapovedi ozira samo takrat (pa še to pogojno, nikakor
celovito), kadar mu drugega ne preostane, kadar MORA, ker ga v to silijo
obstoječa represivna sredstva, ki ga bodo »po prstih«, v kolikor bo kršilo
omejitve! Bitje, katero so, skozi čase, različno pojmovali, imenovali, mu z
različnimi vzroki opravičevali (pojasnjevali) podobo (načine izkazovanja)… a
je, povsem preprosto, le bitje, ki se ne zmore izkazovati po pravilih, ki niso
iz njegovega sveta, pač pa so iz človeškega sveta… potemtakem za bitje, ki je
NE-človek.
Zanimivo,
taisto bitje se v svojem naravnem okolju vede povsem normalno. Denimo,
pripadniki plemen v džungli… živijo, kolikor in kakor jim je dano živeti, ne
spreminjajo kaj bistvenega, v okolju, so zgolj njegov sestavni del, in kot tak
le člen v prehranjevalni verigi… in še nisem slišal, da bi se neumno odzivali
na tisto, kar jih obkroža, nasprotno – živijo po sistemu »kakor mi je usojeno,
tako bo«, pa če se uspešno vrne z lova, ali pa postane žrtev nekega drugega
plenilca, življenje teče dalje, brez nekih posebnih »družbenih pretresov«. In…
Ko bi
takšne posameznike prestavil v človeški svet, bi delovali normalno, ali bi bili
»malček« zmedeni? Zmedeni, zmedeni, pa še kako, tudi po stoletjih življenja v
njim tujem svetu, kajti – kaj pomaga, da se naučiš uporabljati (pa magari vse)
tisto, kar je značilno za človeški svet, ko pa niti osnov človekovega sobivanja
nisi zmožen razumeti, kaj šele izkazovati, zares izkazovati, brez prisile, po
lastni volji?! 
Ni komentarjev:
Objavite komentar