Gniloba lahko ustvari samo - gnilobo!

Ob občih ena sama ideja, zamisel, vrednota... NE VZDRŽI, ne tosvetna, ne onostranska! Denimo...

So, zvečine (in zgolj BAJE) "vzorni krščani"... vedo, da obstaja "bog", hodijo k verouku, k maši (morda celo na spoved), premorejo Biblijo in so jo (baje!) tudi prebrali... pa vedo tudi to, da "bog" umrlega pokliče k sebi, da tam, v "raju", umrli živi naprej, udobno, kakopak, in predvsem ob polni mizi...

Jaz, priznam, nisem veren. Sploh ne verujem, v nič, česar ni moč tudi izkazati, dokazati... ne prakticiram verskih praznikov in običajev (za razliko od občih "neverujočih", ki pa jih), v cerkvi sem bil, morda, trikrat, kot turist, na ogledu objekta kot takega, a sem prebral (tudi) Biblijo, v njej našel, poleg krutosti, tudi marsikaj uporabnega, dobrega, plemenitega... pa vem, da naj bi, po uradnem krščanskem učenju, "bog" svoje ovčice poklical k sebi šele - na "sodni dan"!

Z drugimi besedami: "verujejo" v tisto, v kar jim prija verjeti, v bistvu pa V NIČ, saj so vsa svoja "verovanja" v trenutku pripravljeni odriniti na stranski tir, v kolikor jim nekdo, v zameno, zagotovi materialno dobrobit.

Saj bi pisal o lažnivosti, hinavščini... ko ne bi vedel, da gre za preprosto - nagonskost, za pamet, ki zgolj misli, da je umna.

Razlika med pravimi revolucionarji in temi občimi, kvaziči?

Pravi revolucionarji lahko živijo povsem udobno življenje, lahko so iz dobro stoječih okolij, pa se ZARADI NAČEL zavzemajo za spremembe, četudi s tem svojim zavzemanjem škodujejo sebi.
Ti, obči kvaziči, pa so lepo tiho, dokler živijo (vsaj relativno) ugodno, in se začnejo oglašati šele takrat, kadar jim ne gre najbolje, in se oglašajo ZARADI SEBE, da bi sebi izboljšali položaj. So BREZ SLEHERNE MORALNE VREDNOSTI, in takšna bi bila/je tudi sprememba, katero (bi) jim uspe(lo) uveljaviti. Zato toliko "oportunistov", zato ena sama dobra zamisel, ob ritkah, ne obstane!

Gnus od gnusa.