Nekoč je bilo kar nekaj korektivov, ki so tozadevni demokraciji zavezovali roke. Denimo, zloglasni 133. člen, ki je omejeval bevskanje. Pa razni odbori, ki so dodobra filtrirali sezname kandidatov, preden so se le-ti pojavili kot (iz)volilna možnost. In tudi “samoupravljanje” je potekalo bolj tako-tako, večina itak ni razumela posredovanega gradiva, pravzaprav ji niti ni bilo v pretiranem interesu karkoli drugega, kot delitev materialnega, odločal pa je, k sreči, poslovodni organ, marsikdaj pod poveljstvom politike...
Potem so demokraciji, bojda, razvezali roke. In je postala “demokracija”, pardon, anarhija. Vsak butec lahko bevska o tem, kar mu na butavost pade, vsak butec lahko kandidira, in butci, ki izbirajo med sebi razumljivimi, potemtakem sebi enakimi, lahko - izbirajo butce. In je tak(šn)a “demokracija” celo pozitivna, v eni sami stvari (ki pa je butci, še vedno, ne razumejo): izkazuje zmožnosti, umske, “ljudstev” sveta! Ups, NEzmožnosti, bi bilo pravilno zapisati!
Da, nekoč je bilo krepko slabše. Bentiš, celo čistilka je lahko letovala, celo čistilka je lahko bila. Danes... danes je krepko bolje! Samo...
Medklic: Kaj pa “razvite države”, kako tam lahko? Pomeni, da ni res, kar govoriš...
“Razvite države”?! Hm, ko bi jaz imel neke svoje kolonije, ko bi imel nadmoč nad ozemlji, katera bi lahko izkoriščal, in tudi s tem domačo lakoto mašil, jo, vsaj za silo, tešil... ko bi nenehno uperjal prst na neke “zunanje sovražnike”, pa z njimi, in s svojimi vojaškimi posegi (namesto ščepca soli) vlekel bebavost za smrčke... ja, da se, če imaš poseben položaj, moč v širši okolici, marsikaj.
Doklic: Ko vse življenje preživiš med človejaki, takrat ti niti na kraj pameti ne pade, da bi te žejalo po podaljševanju življenja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar