Prosti trg, v rokah nagonske bebavosti, je stremljenje k obči dosegljivosti dobrin... stremljenje k doseganju najnižjih možnih cen... stremljenje k brezpogojnemu nižanju stroškov... ustvarjanje revščine.
Prosti trg, v rokah razuma, je stremljenje k nudenju kakovosti, četudi po temu ustreznih cenah... je stanje, v katerem vsakdo ne more imeti vsega, kar bi hotel imeti, a vsakdo zmore vsaj osnovne potrebe, objektivne, živetja, dosegati.
Bebavost bi kombinirala, oboje: bi kupovala poceni, obenem imela visoke dohodke. A zakonitosti, grde, grde zakonitosti (četudi zgolj ekonomske), bebavosti nikakor ne želijo (u)streči, pač pa gredo po svojih, logično izkazujočih se pravilih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar