Zagotovo,
da! Človek je, vsaj doslej, še vedno našel ustrezne odgovore na vprašanja, s
katerimi se je soočil, ustrezne rešitve za težave, ki so mu prekrižale pot, in
ne vidim nobenega utemeljenega razloga za to, da ne bi znal tudi v konkretnem
primeru poiskati izhoda.
Dejstvo,
nisem med tistimi, ki razpolagajo s sredstvi, potrebnimi za tovrstno
razreševanje, nisem med tistimi, ki odločajo (tudi o taistem), pa ne morem biti
»na tekočem«, da bi vedel, kaj se na tem področju dogaja, če se, sploh, dogaja.
Niti tega ne vem, če je težava ustrezno prepoznana, s strani tistih, ki imajo v
rokah sredstva in moč odločanja, kaj šele, če so se že podali v razreševanje… a
je dejstvo – v kolikor rešitev ne obstaja v konkretnem trenutku, je do nje moč
dospeti!
Pravzaprav,
če sem natančen, obstaja, vsaj teoretično, več možnih načinov razreševanja, več
rešitev, pri čemer se, zaradi etike, ta »več« zreducira na eno samo. Četudi…
V
kolikor me ogrožajo zveri, je neetično, če se (u)branim? Pa čeprav ne z
dogovarjanjem (rad bi spoznal žival, katerokoli, s katero se je moč
dogovarjati!), pa čeprav proti volji teh, ki (me) ogrožajo (ko bi ne imeli
volje »ogrožati me«, potem problema sploh bilo ne bi)?
Ampak,
vseeno, planet je že tako malodane povsem živalski, samo »idioti« upoštevajo
moralna načela (zato tudi nikamor ne dospejo, razen globoko v ozadje!), pa bi
kazalo vsaj toliko etičnosti ohraniti, da bi človek tudi po tem, ko bi razrešil
(trenutno edino, in sploh ne majhno, zanemarljivo) grožnjo lastnega obstoja,
imel mirno spanje.
O
marsičem govorijo, določene zadeve so tudi v izvajanju. Ne vem, priznam, o
vsem, kar se, morda, že izvaja, vem pa, na primer, to, da so, na primer, Kitajci
uvedli ukrep »samo-enega-otroka«. So ga uvedli zaradi nekih drugih razlogov,
ali pa prav zaradi obravnavanega? Ne nazadnje, so edina »kultura«, ki se je
uspela ohraniti skozi tisočletja, potemtakem morajo imeti, pri njih, tisti, ki
odločajo, »nekaj-v-glavi«…
Govori
se, denimo, o tem, kako »nas« določeni posipavajo, z raznimi sredstvi. Tudi o
tem sem že slišal, da »Američani črve trosijo, iz letal, da bi nam uničili
pridelek«… kakorkoli, marsikaj sem že slišal, zvečine kapitalne neumnosti, a
možnost, ne samo teoretična, obstaja. Pa ne za črve, sam ne govorim o »začrvovanju«,
pač pa, na primer, za substance, s katerimi je moč plodnost (razplojevanje)
omejevati.
Se mi
zdi neetična, takšna možnost? Iz »prve roke« - DA! In to zaradi več razlogov.
Med njimi je tudi ta, da nimam dostopa do VZROKA takega posipanja, v kolikor
le-to dejansko obstaja. In razlog je lahko povsem sebične narave, denimo tak,
da posamezniki (ki imajo moč v rokah, a so tudi nagonska bitja) izključno
lastni pogoltnosti lajšajo načine pridobivanja tistega večnega nagonskega »še
več« (hočem imeti)! In, vsaj pogojno, NE, v kolikor pomislim na že omenjeno »(u)branitev
pred zvermi«… objektivno dejstvo je namreč sledeče: surovin, temeljev pridobivanja
(živetja) je na planetu vse manj, jih, s črpanjem, trošimo, ust pa, na drugi
strani, vse več.. pa me ne bi čudilo, v kolikor bi to bil edini razlog, da bi
se močnejše med živalmi odločile odstraniti (ali vsaj številčno omejiti)
šibkejše – med živalmi. Pomeni, da tovrstna sebičnost, naravnana z živalsko
pogoltnostjo, NE SME biti razlog kakršnegakoli delovanja proti (dejanskim ali
domnevnim) nasprotnikom! Četudi…
Kar sem
v življenju, enega samega dne nisem doživel, v katerem se »veliki« ne bi »igrali«
vojn, pobijanj, pri čemer je edina razlika med določenimi obdobji v tem, da so
zvečine ta pobijanja geografsko omejena (a z istimi udeleženci, vselej, četudi
skritimi v ozadju), tu in tam pa se razlijejo prek celega planeta. In teh in
takšnih izkazovanj sploh NE BI BILO, ko se nagoni ne bi imeli možnosti
izkazovati, ko bi svet(u) (ob)vladal razum!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
In
močno dvomim, da je pobijanja (vojne, in vse ostale grozote, ki jo močnejši
dopuščajo pri šibkejših) moč etično upravičiti, pa – je neetično, če se z istim
orožjem soočiš z nasprotnikom? Če ne reagira na besedo, potem, očitno, razume
samo gorjačo!
Druga
možnost bi bila t. im. čipiranje. In tudi pri tem se etika znajde v dvomih, v
močnih dvomih, ob čemer se pojavi dodatno vprašanje: še vsi dosedanji (nasilni)
posegi v naravo, so imeli »stranske učinke, posledice«, potemtakem ni moč
zagotoviti tega, da bi se takšen poseg tudi dolgoročno odvijal v okviru
pričakovanega! Ob čemer se pojavi še ena »malenkost«: še vse dobro, kar je
človek ustvaril, je postalo sredstvo ZLORABE, v istem trenutku, ko je dospelo v
roke človejakov! Potemtakem bi bilo tudi s tem, s čipiranjem, lahko popolnoma
enako!
Seveda
bi se dalo tudi temu izogniti (teoretično vsaj), ko bi bil čip, na primer, tako
programiran, da bi v primeru odstopanja od lastne zasnovanosti (v primeru
bodisi zlorabe, bodisi okvare), preprosto, paraliziral, (za)ustavil, »dal-pod-neke-vrste-narkozo«
glavo, v kateri bi se nahajal… in bi taista glava, taisto bitje znova nemoteno
delovalo takrat, ko bi bila okvara (ali zlonamerno poseganje) odpravljena (odstranjeno)…
vendar:
Ko za
tipkovnico igram šah, se soočam z inteligenco, ki pa to ni, vsaj ne v podobi
svojega suverenega bivanja. Kakopak, v programu, ki poganja tovrstne šahovske
igre (in slednjo potezo) so vključene številne kombinacije, potemtakem miselni,
inteligentni odgovori na sleherno mojo potezo… že sam program je sestavljen na
temelju razuma… moraš najprej razumeti to, s čemer se ukvarjaš, kar izdeluješ,
moraš vedeti o različnih možnostih istega, različnih podobah izkazovanja… moraš
znati neobstoječe spremeniti v obstoječe, iz neoprijemljive zamisli narediti
oprijemljivost, nekaj materialnega… pomeni, da je v tem šahu inteligenca
VGRAJENA, opredmetena – kakor je v marsičem, malodane v vsem, kar označuje »sodoben
svet«, od straniščne školjke na izplakovanje naprej… a ta inteligenca zares
NIMA možnosti svobodnega izbiranja, suverenega odločanja, daleč od tega, deluje
lahko, razumsko, samo v okvirih sprogramiranosti… pomeni, da s slednjim
vstavljanjem čipov preprečim suvereno izkazovanje tistega, kateremu ga vgradim!
Vendar –
so suvereni vsi tisti, ki trpijo konstantno žejo… lakoto… (sicer, načeloma)
ozdravljive bolezni… vojne… NISO, nimajo kaj prida možnosti, lahko le bežijo (v
kolikor so jih drugje pripravljeni sprejeti, in v kolikor imajo objektivne možnosti
za beg) ali pa trpijo vse, s čemer se soočajo!
Nov
vendar: je suveren človek, na tem živalskem svetu, sme utemeljeno upati na to,
da bo sam preživel svoje življenje v miru, ne da bi ga kdorkoli ogrožal? Sme
taisto upati za življenja svojih otrok? Ne, še zdaleč od tega, da bi smel, še
zdaleč od tega, da bi tudi v času miru človeško živel… med drugim tudi tako, da
bi za vse veljala (v osnovi) ista pravila, temelječa na dejanskih zmožnostih,
prizadevnosti, na izkazanem v okviru etičnega… in ne na komolčarstvu, zvezah in
poznanstvih, spotikanju, na metodah boja za obstoj, na metodah fizično
močnejšega, spretnejšega, hitrejšega, brez slehernega zadržka živečega (kadar
gre za lasten dobrobit, kakopak, kajti vsem ostalim človejaki zlahka očitajo
neprimerna izkazovanja!)!!! Ne, tudi človek ne more tako, kot bi hotel, a se
prav zaradi tega, ker JE ČLOVEK, raje nekoliko povleče, umakne (ob stran, v
ozadje), in pusti živalskost, da dirja po svoje! Pa…
Je to
prav(ilno)? S strani posameznika, s strani posameznega trenutka… morda je, s
strani generalnega pogleda pa – kadar se um, etika, dobro… umika neumnosti,
neetičnemu, slabemu… takrat vse, slej ko prej, posluje po sistemu slednjega!
Takrat biva Animal planet, še krepko bolj, kot biva v podobi TV programa!
Ne bom
o ostalih tovrstnih, etične dvome budečih možnih rešitvah nadaljeval, se raje
posvetim eni sami, ki v prav ničemer, vsaj neposredno, ne izpostavlja možnosti »biti
neetičen«! In ta možnost je…
Ustvariti
na planetu dva rezervata, pa, denimo, človeka (razumno bitje) poseliti na
celini, imenovani Avstralija, ves preostali svet pa prepustiti človejaku
(nagonski živalskosti), pri čemer:
-
Je
potrebno človejaku onemogočiti razpolaganje z vso sodobno vojaško tehnologijo,
od atomske in vodikove bombe, prek raket, vseh zračnih in vodnih plovil;
-
Je
potrebno človejaku onemogočiti razpolaganje s kemično industrijo, razen z
industijo, usmerjeno v izdelavo zdravil (in kozmetičnih sredstev, kakopak,
kajti človejak hoče »biti lep«), in industrijo, usmerjeno v lajšanje (zdaj celo
že omogočanje samo) pridelovanja hrane.
Tako bi
obe bitji imeli možnost povsem suverenega odločanja o sebi (in o skupnosti/h, v
kateri/h bi bivali), in bi bila njuna usoda odvisna izključno od – obstoječih zmožnosti,
s katerimi razpolagata! In…
Do česa
bi prišlo, dolgoročno, na ta način? Do tega, da bi človejaki, potem, ko bi
potrošili vse znane energente, surovine… počasi tonili »nazaj-v-čas«, saj (objektivno!)
niso zmožni »izumiteljstva«, spreminjanja okoliščin na boljše, lažje, pa bi se,
postopoma, spet znašli natanko tam, kamor sodijo, v »naravi«… in bi, v končni
fazi, tudi »ponoreli Max« sestopil s filmskega platna, in bi, v končni fazi,
tudi človejakožerstvo obudilo svojo tradicijo… medtem ko bi Avstralija postala »zemeljski
raj«, okolje neslutene tehnične, civilizacijske, ETIČNE razvitosti,
blagostanja, ČLOVEŠKEGA SOBIVANJA!
Ni komentarjev:
Objavite komentar