Moja
kosmata demokrata sta, načeloma, povsem v redu bitji, celo nadpovprečno v
redu... a ju, kljub temu, v sobivanju ne spuščam s povodcev!
Če
parafraziram Ajnštajnovo misel: res je, neskončna je "človeška"
neumnost, in povsem podobna vesolju. Tudi v njej prihaja do velikih pokov, in
tudi v njej črne luknje požirajo svetlobo!
Janezek:
Omara je grda, buško mi je naredila... pa pride mama, in, skupaj z janezkom:
Ti, ti, grda omara!
Janez,
vsem janezom: Kapital (denar, sistem...) je grd, buške mi dela!
In se zberejo janezi, k svojemu "ti-ti-grdi-kapital/denar/sistem"!
In se zberejo janezi, k svojemu "ti-ti-grdi-kapital/denar/sistem"!
In je
vrag, kadar je glava, čeprav buškasta, tako trda, da niti osnovnih razmerij
("življenjskih vlog") ne razume. In je še večji vrag, kadar take,
trde betice, začno ta razmerja "urejati"... govoreč, kakopak, da bi
lastno "razumevanje/znanje" podkrepile, kako jih je sistem
opredmetil.
Razvojni
interes kapitala, tudi v "socializmu", je "razširjena
reprodukcija".
Zaželen interes kapitala, v krizi, je "enostavna reprodukcija".
Skrajni domet človejaka, ki je "original", je - da reprodukcijo obesi na klin.
Zaželen interes kapitala, v krizi, je "enostavna reprodukcija".
Skrajni domet človejaka, ki je "original", je - da reprodukcijo obesi na klin.
Kadar
človejak, s svojo pametjo, "dela politiko", je kakor da
"ping-pong" lopar, s svojo pametjo, deluje na žogico - bije po njej,
dokler ne poči.
Ko svet
postane laboratorij bebcev... takrat bi vsak poskušal. Vsak bebec, seveda.
Obujanje
človejaške kulturne dediščine je zanimiv proces: vselej začnejo vokalno,
instrumentalno zastavijo, ko sežejo po gorjačah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar