Na prvi
pogled nepotrebno vprašanje, celo – moralno sporno… bi se dalo sklepati, a le
na prvi pogled, torej tako, kot to zmorejo človejaki, nerazumska bitja, ki
sklepajo izključno »na prvi pogled«… pa četudi se zaradi tega do ISTIH VSEBIN
izkazujejo v popolnoma DRUGAČNIH IZKAZOVANJIH, v odvisnosti od konkretnih
okoliščin in lastne pozicije znotraj le-teh. In kar slišim razlago, da je
omenjeni »počel tisto, česar SE NE SME početi… zato je, vsekakor, negativen«!
Je
etičnost dejanska osnova za ugotavljanje ne/dopustnosti ravnanj? JE, RAZUMNEMU
BITJU, in NI nagonskemu, človejaku! Četudi se kaže, tozadevno, da mu je, a mu
ni, saj ne/dopustnost ravnanj ugotavlja IZKLJUČNO z lastnega zornega kota,
potemtakem povsem subjektivno… medtem ko etika temelji na načelih, torej na
pravilih, le-ta pa morajo veljati generalno, brezpogojno, za vse in vsakogar,
za vsa ravnanja, v vseh časih!
Čemu
Brejvik ni pozitiven lik? Ker je počel nekaj, kar se ne sme početi: je
tako ogrožal življenja drugih (tistih, na katere je streljal, a jih ni do smrti
ustrelil), kakor tudi ubijal. Pomeni, da je ta »ne-sme-se« merilo ravnanj, tudi
človejakom? NE, NE, NE in še neštetokrat NE, ni jim. Trditev zlahka potrdim s primeri…
Literarni
Robin Hud v občestvu velja za junaka, torej je – pozitiven lik. In kaj je
počel, ta, Robin Hud? KRADEL je bogatim in DELIL revnim…
Kadar
nekdo krade, komurkoli, kadar nekdo odtujuje tujo last, takrat počne nekaj, kar
je v VSEH zakonodajah – nedopustno! Ni pomembno to kdo krade, komu krade, čemu
krade (dobro, v pravu obstajajo t. im. olajševalne okoliščine, na temelju
katerih je moč omiliti težo »(ob)sodbe vrednega dejanja«), pomembno je NAČELO,
PRAVILO, ki bi moralo veljati brezpogojno: krasti se ne sme!
Ko bi
Robin Hud ne dajal revežem, bi bil – baraba! Zgolj eden od tistih, ki »nam«
jemljejo, pa zato »mi« še težje živimo! Ker pa je dajal revežem, potemtakem »nam«,
mu je ravnanje, merodajno za ugotavljanje tistega, čemur pravimo ravnanje po
zakonu, po družbenih normativih, obravnavano skozi prste, pravzaprav njegovo
odtujevanje tuje lastnine v nobenem oziru – ni sporno! Pomeni, tako gledanje,
da je ne/pravilnost ravnanj odvisna od tega, če »nam« ta ravnanja koristijo ali
ne? Ja, pomeni, in tako, dejansko tudi je. V svetu človejakov!
Skočimo
še v podtriglavje, najprej k drugemu literarnemu junaku, Martinu Krpanu. Je etičen,
ta mož, dober, da bi smel šteti za junaka? Hm, če je etično kršiti zakonodajo
(pa čeprav »samo« za tihotapljenje /soli)… če je dopustno goljufati državo (in
njeno blagajno… posledično tudi njeno urejanje nekih občih, »družbenih«
problemov), potem je junak… če je etično mlatiti (fizično obračunavati) z
nasprotniki, potem tudi je junak, ne nazadnje – goljufal je državo (in le-ta je
vedno »grda do nas«) in mlatil je tiste dvorne (ki so vedno proti »nam«)… in
bi, v hipu, ne bil junak, ko bi (namesto državi) kradel »nam«, in mlatil »nas«!
Potemtakem
smo merilo ne/pravilnosti, ne/etičnosti – »mi«, in vsak človejaški posameznik
znotraj tega »mi«. Da, za nagonsko nerazumskost, DA! Ta, nagonska nerazumskost tako
in tako uporablja povsem različna merila zase, kot za druge…
Da ni
tako? Poglejmo, če res ni!
Zastavimo
pri povsem običajnih, vsakodnevnih zadevah, nekako takole: »politiki so grdi,
oblast jih je pokvarila (človejaška bebava ugotovitev!), zlorabljajo položaj za to, da sebi pridobivajo
(pač, poslujejo po sistemu zvez in poznanstev in sistemu
zgoraj-sem-nihče-mi-ničesar-ne-more)«.
Kaj pa ostali
človejaki, tega ne počno? Počno, počno, pa še kako počno… pa četudi »le« tako,
da jim sosed mesar lepše, boljše kose mesa odreže (zgolj zaradi tega, ker se
poznajo) kot drugim, čeprav, ko bi bili zares etični, potem – bi moral mesar,
po načelu enakosti, vsem enako (od)rezati (ne bi smel delati razlik med kupci,
vsi mu enako plačujejo uslugo!), in bi ti, ki pri njem boljše dobijo, tega
boljšega ne smeli pričakovati… in lahko takšne podobe sobivanja (ki prav zaradi
človejakov NIKOLI ne more biti etično, razumsko, človeško!!!) prenesemo na vsa
ostala področja (tudi na področje zaposlovanja, imetja službe-zaposlitve-osnove
preživljanja), ne bomo niti za malo zgrešili. Pomeni, če »prevedem«: kadar
drugi počno nekaj, pri čemer »mi« (in predvsem v ednini, »jaz«) nimam(o)
koristi, in je dejanje zakonsko (etično) nedopustno, počno greh… kadar taista
dejanja počnem(o) »mi« (»jaz«) in »nam« (»meni«) koristijo, četudi, objektivno,
V ŠKODO DRUGIH, je pa vse v redu!
Brejvik
je negativen lik. Dajmo, malo za hec, malo za res, z različnih zornih kotov…
S tem,
ko je ustrelil nekaj posameznikov, jih je, vsaj nekatere, za vselej razrešil
vseh njihovih težav. Morda so bili, med ustreljenimi, bolni, pomeni, da jim je
odpravil bolezen, državi prihranil stroške zdravljenja… morda je odpravil kak
socialni problem, stanovanjski, zaposlitveni…
KO bi
streljal razne bančnike, zbrane na nekem svojem kongresu, bi bil »dober«! Tudi
politikov mu »mi« ne bi zamerili, itak »nas«, ti politiki, nenehno mrcvarijo.
Ko bi streljal na naše drugače-politično-misleče-od-nas, bi tudi ne bilo nič
narobe, le kdo je že videl, da bi se pretirano razburjali takrat, kadar
pobijejo na stotine, na primer, nekih »skrajnežev«… da le niso, ti »skrajneži«,
»našega« političnega (verskega) prepričanja?!
Brejvik
je ustrelil (prvo kaznivo, nedopustno dejanje) in ogrožal življenja (drugo
kaznivo, nedopustno ravnanje). In je – baraba!
Tisti,
ki mečejo granitne kocke (ki zmorejo, zlahka, ubiti, v kolikor priletijo, z
ustrezno močjo/hitrostjo, na pravo mesto) – ne ogrožajo življenj? Tisti, ki
nenehno poglabljajo »družbeno nezadovoljstvo«, celo kličejo, nekateri med
njimi, k »za-pravice-mora-teči-kri«, le-ti ne ogrožajo življenj? Seveda, da
jih, vendar… ETIKA (in, v okviru nje, načelnost) NI človejaška odlika,
pravzaprav sploh ni, vsaj zares ne, človejaška praksa. Saj smo že ugotovili,
mar ne, da je njim edino veljavno merilo tisto, kar »je meni (nam) dobro«!
Jebeš ostale, ti so itak »grdi«!? 
Ni komentarjev:
Objavite komentar