Da je
vprašanje splošnega cepljenja aktualno šele sedaj, ni nič čudnega. Razprava o
tej, in vseh ostalih temah, je neposredno povezana z uvedbo demokracije, to je
tistega stanja, družbenega, svetovnega, v katerem povprečnost pridobi potrdilo
o tem, da je - umnejša, kot dejansko je. In ni čudno, da potem hiti reševati
vse, najraje tisto, o čemer bore malo ve, če sploh, tisto, česar, roko na srce,
v celovitosti niti razumeti ni zmožna...
Priznam,
tudi sam imam določene pomisleke, na to temo. Pa pustimo ob strani, tu, in
tokrat, pomisleke glede cepljenja proti boleznim, ki jih je moč pridobiti v
izjemno rizičnih okoljih, do katerih, običajno, (NE)normalna običajnost sploh
ne dosega, ne, moji pomisleki so vezani na povsem vsakdanja stanja, skozi
katera je, zlahka, moč ugotoviti, da cepljenost ni najboljša rešitev, vsekakor
pa ne rešitev, ki bi bila v prid sobivanju, tako na ožjem, kakor tudi na
širšem, svetovnem območju. Denimo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar