O smehu... in še čem, (s)pet

V Indiji bi uspešno rešili težave z opicami, ko bi jih dali v ustrezne rezervate, za ograde.
Tudi drugod po svetu...

To, da se naučiš določenih vzročno-posledičnih povezav, to še ne pomeni, da si razumen. Tudi Tisa, ki je še (pasji) otročiček, ve, da bo dobila nagrado, če bo sedla, ko ji tako rečem.

Slon ima štiri noge, noj dve. Pajek jih ima osem. So, našteti, med seboj sila različni, po obliki, izkazovanju... a je vsem skupna ena sama stvar, ki jih uvršča v isto polje življenja - nagoni. Ki so značilni tudi za "človeštvo".

"Zgodovina" je pohrustala že marsikak napredek, le človejaških termitov ni uspela. Bodo le-ti pohrustali "zgodovino"?

Baje je smeh polovica brezskrbnega življenja. Druga polovica je neumnost. Potemtakem...

Smejte se, smejte, da zaokrožite celoto!
P.S.
Ta ugotovitev o lepše-življenje-tvorečem-smehu, kakopak, ni moja. Smeh je namreč podoba izkazovanja, potemtakem posledica (ustreznega razpoloženja), in ne vzrok. In bolj kot so lepa objektivna dejstva, imenovana življenje, bolj te, samodejno, "žene" v (na)smeh, medtem ko - močno dvomim, da je moč kaj lažje nabrati, na primer, denar za položnice, če se že zjutraj začneš smejati! In, mimogrede: pravijo, da se le neumnost zmore smejati brez razloga ( = vzroka).