Vod(e)ni ali božji?

Mravlji se borita za drobtino. Obe poznata svet, in obe vesta, da je tista, ki, v nekem trenutku, močneje drži to drobtino, grda. In obe jo želita imeti!

Koliko časa je trajalo, da so v šolah zastavili o tem, da je Zemlja okrogla, in ne ploščata... da se Zemlja vrti krog Sonca, in ne obratno... da je življenje nastalo iz vode, in ne iz "božjih rok" (no, pri tem si še nismo povsem na jasnem)... koliko časa bo še trajalo, če se bo sploh pripetilo, preden bodo zastavili o tem, da je planet dokaj redko poseljen s človekom!

Ne, ne, ni pomembno to, da sta steklenički, na pogled, enaki: v eni je strup, v drugi voda.

So zaslužni, so gradili preteklost!
Bentiš, tudi voli so jo, ampak mehanizacija prihaja vse bolj na plano.

Končna dilema bo ena sama: ali opičjaki, pardon, cvilizirani človejaki, ali človek.

Tudi moja kosmata demokrata vesta, kakšen je svet. Tudi ona imata pamet, temelječo izključno na čutilih.

Ko so se naučili govoriti, so postali oskubljeni papagaji.

Mravlja vidi le drobtino, in vidi to, če ji je drobtina všeč ali ne. Ne zmore pa videti sebe.
Isto velja za vsa nagonska bitja, tudi za človejake.

Kdaj je voda ribnik? Kadar so v njej ribe.
Kdaj bo svet človeški? Ko bo, če sploh kdaj, v rokah človeka.

Džejn Gudal bi bila naustreznejša, za delo s človejaki. Izkušnje štejejo!

Razodetje po Urošu 13.12.

Kdor žre da žre, in to počne v nedogled, je črevo polno dreka.

Razodetje po Urošu 12.12.

Ko bodo človejaki, v džungli, v celoti obudili svoje običaje, bo med njimi edino pozitivno učinkovalo - človejakožerstvo.

Razodetje po Urošu 11.12.

Ni razlik med nagonskimi, vsi gredo za soljo.

Na farmi ne dvomijo v uspeh. So ustvarjalni. Serjejo.

Nekateri bi se junačili. Čemu ne gredo v Pamplono? Tam take potrebujejo. Da razgibajo množico.