Obstajajo
takšni, ki berejo moje zapise, obenem izkazujejo dvom v resničnost zapisanega.
Z nekaterimi, takšnimi, sem se že srečeval, z nekaterimi se, verjamem, še bom.
In v takšnih primerih, vsaj tu in tam, odgovarjam na sledeč način…
Poglej,
obstajajo tri možnosti.
Prva je
ta, da sem neumen, pa zaradi tega, posledično, neumnosti zapisujem, vendar…
Če sem
neumen, potem (ker je neumnost trajna, v vseh okoliščinah in časih prisotna) je
neumno dobesedno vse, kar zapisujem, počnem!
Druga
možnost je ta, da sem neodgovoren, in lažniv, ker, posledično, zapisujem o tem,
česar ne vem, in zapisujem v podobi neresnic(e), četudi…
Sta
tako neodgovornost, kakor lažnivost, podobi izkazovanja, ki se kot trajno,
konstantno odvija, kaže, kar pomeni, da v nobenem mojem zapisu ne zmoreš
razbrati – resnice!
Tretja
možnost je ta, da mi dopustiš zmožnost razumevanja, posledično vedenja o tem, o
čemer pišem.
Izbira,
med naštetimi možnostmi, je, vsekakor, na tvoji strani, pri čemer…
Me
zanima samo to: če si izbral prvo (in) ali drugo možnost, potem mi povej, lepo
prosim, kaj te vleče k branju mojih zapisov, kajti, domnevam, tudi tebi, kakor
meni, neumnosti in neodgovornost ter laži »živce cefrajo«, ti, s tem,
posledično, slabo voljo ( = lažja oblika trpljenja) povzročajo, pa – če nisi
mazohist, če ne uživaš v tem, da samega sebe mučiš, čemu, za vraga, »me«
bereš?! 
Ni komentarjev:
Objavite komentar