So
stvari oz. vsebine, o katerih ne bom neposredno (in podrobno) zapisoval. Pa ne
zaradi tega, ker teh vsebin ne bi poznal, razumel, o njih vedel, in še manj
zaradi tega, ker ne bi vedel kaj ter kako (za)pisati, pač pa zaradi tega, ker
bi utegnil posredno, s tovrstnim zapisovanjem, morebitnemu bralcu, ki se je
znašel v nezavidljivih življenjskih okoliščinah, škodovati. Pravzaprav bi si
škodoval sam, takšen bralec, v primeru, da bi razlago razumel in jo kot dejstvom
ustrezno prepoznal. In bi si lahko škodoval, tudi zelo hudo, nepopravljivo hudo.
In ena takšnih zadev, o katerih ne bom neposredno in podrobno, je tisti način
izkazovanja, kateremu pravimo – upanje.
Resnica.
Kaj je to?
Preprosto,
resnica je sklop oz. seštevek posameznih objektivnih dejstev. Objektivna
dejstva so tiste zadevščine, ki VSELEJ ostajajo natanko takšne, kakršne so, in
se v okviru enakih okoliščin VSELEJ izkazujejo na enak način (pomeni, da se
njih izkazovanje spremeni IZKLJUČNO v okviru drugačnih okoliščin). In prav zaradi
tega, ker so vselej enake (te zadevščine) in se vselej (v okviru enakih
okoliščin) enako izkazujejo, jih je moč pojasnjevati v podobah pravil ter,
posledično, v podobah zapisovanj teh pravil, v definicijah in formulah.
Vzemimo
za primer, banalen resda, a nič zato, kačo. In začinimo ta primer z zapisom, da
gre za strupenjačo, torej za žival, ki nam lahko, s svojim ugrizom, povzroči
hude zdravstvene težave, lahko, v določenih okoliščinah, celo naše življenje
ogrozi.
Med
vsemi ostalimi (objektivnimi) dejstvi, s katerimi opredeljujemo obravnavanega
plazilca, je tudi to, da kača VSELEJ »useka«, kadar se (za)čuti ogroženo. Tudi
če jo boš »z vato obložil«, jo imel za »ljubljenčka«… vselej predstavlja (potencialno)
nevarnost. Razen v primeru…
Razen v
primeru, da spremeniš »okoliščine« svojega sobivanja z njo, da spremeniš svoje
izkazovanje, svoj odnos do nje, pa… namesto, da zaletavo, nepremišljeno drviš
skozi skalovje in grmičevje, hodiš počasi, s sprotnim opazovanjem terena, in, s
tem, dosežeš to, da jo pravočasno opaziš in ostaneš na primerni razdalji do
nje, na oddaljenosti, pri kateri te kača ne bo zaznala kot neposredno grožnjo
(njej sami), in ne bo (za)čutila potrebe po tem, da bi se z ugrizom branila.
Ustavi
se malo ob tem zapisu in razmisli o tem, KAJ si prebral!
V
kolikor si prebral (»slišal«, »razumel«) samo to, kar sem zapisal, torej v
kolikor so do tvojega zavedanja dospele samo besede, odtisnjene pred tvojimi
očmi, potem se, iz prebranega, nisi ničesar novega naučil. In je moje
zapisovanje, v odnosu napram tebi, povsem nesmiselno, ker z njim le – ponavljam
to, kar že sam po sebi veš. V kolikor pa si…
Kačo,
in njeno izkazovanje, razumel v podobi objektivnega dejstva, medtem ko si
spremembo načina hoje po »naravi« (nepremišljena zaletavost zamenjana s
previdnostjo) dojel kot spremembo lastnega ODNOSA do objektivnega dejstva
oz. okoliščin(e), znotraj katere(ih) živiš (do katere/ga/koli, ni pomembno),
potem si razumel tudi to, o čemer želim, v nadaljevanju, pojasnjevati (in ne le
tega, dobesedno, kar sem zapisal).
Kaj je
pomembno, v razmerju do objektivnih okoliščin (na katere NIMAM vpliva, ker so
sklop objektivnih, NE spreminjajočih se zadevščin!)? To, da moram znati SVOJ
ODNOS (v kolikor se kot neprimeren izkazuje) do njih – spremeniti!
To
počenjamo redno, temu pravimo tudi učenje, takšno spreminjanje naj bi nas
vodilo k boljšemu živetju. NAJ bi nas vodilo, četudi nas ne, zaradi tega, ker
je veliko stvari zgolj (na)učenih, ne pa tudi razumljenih (pomisli malo o vprašanju,
katero sem ti, nekaj vrstic višje, zastavil: si »razumel« le neposredno
prebrano ali si, morda, razumel tudi to, o čemer, skozi zapisano, govorim?!).
In prav zaradi NErazumljenosti (pravilneje: zaradi nezmožnosti razumevanja,
izkazovane s strani večinske populacije!) obstajajo miselni (posledično
tudi ravnanjski) kalupi, znotraj katerih se suče večinski del dvonoge
populacije, in v katere (v kalupe, potemtakem) taista večina dobesedno sili »odpadnike«,
tiste redke posameznike, ki zmorejo razumevati (in potrebujejo samo spoznavati,
potrebujejo le določeno količino informacij, znanja o nečem, da ta nekaj tudi
zares razumejo!), a jim razumevanja NEzmožno okolje ne dovoljuje tega, da bi se
kot razumevanja zmožna bitja izkazovali!
KAJ s
tem spočne okolje, morda – spremeni naš odnos do nečesa, do življenja, na
primer? NE, naš odnos se zgolj POSLEDIČNO izkazuje kot spremenjen, pač pa SPREMENI NAS SAME, in to naredi tako,
da iz bitja, ki je zmožno razumevati, iz bitja, ki potrebuje po/dvomiti v
pravilnost pojasnil/a, ki potrebuje preveriti pravilnost pojasnila… naredi
bitje, ki se izkazuje v okviru omenjenih miselno-ravnanjskih kalupov! Z drugimi
besedami…
Pod
vplivom (večinskega) okolja (in v nemoči po samostojnem odločanju o lastnem
življenju ter v strahu pred sankcioniranjem neposlušnosti) takšni posamezniki
svoj »jaz« (same sebe, takšne, kakršni so porojeni na svet) potlačijo v
pozabo, v lastno podzavest, in se začnejo izkazovati (misliti in ravnati)
natanko tako, kot od njih pričakuje/terja (večinsko) nerazumsko okolje – NERAZUMSKO!
In TA SPREMEMBA JE TISTA ZADEVA, KI ŽE PREDSTAVLJA PSIHIČNO OBOLELOST (si
predstavljaš, da se znajdeš v kletki – četudi je ta kletka tvoje lastno telo,
četudi je tvoj ječar tvoja zavest, tvoje zavedanje, ki je naučeno o tem kako se
mora izkazovati – kaj meniš, se prijetno počutiš, v tej kletki, ali te občutek
prisilne zaprtosti muči, te razjeda?!).
Da temu
ne more biti tako? Povrnimo se, spet, nazaj, h kači…
V
kolikor spremenim svoj ODNOS do kače (tako, na primer, kot je bilo zapisano),
samemu sebi prav nič ne škodujem. Res je, da bom bolj previdno hodil tam, kjer
je moč pričakovati kačo, a povsod drugod bom zlahka razigran, sproščen, celo
nepremišljen. Kaj pa v primeru, da (namesto svojega odnosa do okoliščin/e) SPREMENIM
SAMEGA SEBE (oziroma v primeru, da
me že od malega učijo v nezdravem strahu pred kačami… ali pred
določeno drugačnostjo, denimo pred pripadniki drugih narodov, kultur, običajev!!!!!!)?
V takšnem primeru bom invaliden: zasužnjil me bo paničen strah pred kačami, bal
se bom slehernega šuma (iz grmovja), ne bom si upal iti tja, kjer bi lahko bila
kača… in ta strah bo (kakor vse bolezni) samo rastel, rastel in rastel, v
kolikor ga ne bom podvrgel zdravljenju. In z njegovo rastjo bom sam postajal
vse bolj invaliden, tako psihično, kakor fizično, kajti – v končni fazi se niti
iz stanovanja ne bom upal!
Da temu
ni tako? Preskočiva s kač(e) na bakterije. Veš, da si sestavljen iz njih. Veš,
da so povsod krog tebe, tudi v zraku, katerega v svoji sobi dihaš. Obenem si
(upam vsaj, da si) slišal za primere posameznikov, ki se tako bojijo bakterij,
da ne zapuščajo svojih domovanj drugače, kot opremljeni s posebnimi zaščitnimi
sredstvi, ukrepi (in jim niti dejstvo, da povsod okoli sebe vidijo množice
ostalih, ki teh sredstev oz. ukrepov ne uporabljajo, pa pre/živijo, ne pomaga,
da bi se svojega NEZDRAVEGA strahu znebili! Da, poznamo zdrav strah, ki je
naravna danost, povsem razumsko normalna, usmerjena v to, da nas ob/varuje, in
NEzdrav strah, ki je IZKLJUČNA POSLEDICA – v bistvu ena izmed številnih oblik
njenega izkazovanja – PSIHIČNE OBOLELOSTI!)!
Je
razumljivo, kar si prebral? Če je, potem bo razumljivo tudi sledeče: prav
vzpostavitev prvotnega stanja (pri psihično oboleli osebi), torej omogočitev
tega, da v-kletki-zaprt-pravi-jaz spet SVOBODNO zaživi, da pride na površje (s
čemer, samodejno, prenehajo veljati tako vsi mišljenjsko-ravnanjski kalupi,
kakor preneha tudi invalidnost, tako na področju uma /zmožnosti razumevanja/,
kakor, posledično, na področju telesa, v podobah psihosomatskih bolezni, kot
neposrednega odziva telesa na okvarjenosti psihe) BI MORALA BITI TEMELJNA
NALOGA sleherne psihoterapevtske aktivnosti (v primeru zdravljenja razumsko
zasnovanega obolelega, kajti pri nagonski zasnovanosti še vedno velja, in
bo veljalo vselej, da se iz nagonskosti NE da narediti razumskosti)!
In – če
si razumel tudi zapisano v prejšnjem odstavku, potem – razumeš to, da je moč »zgolj«
z (povsem preprostimi) besedami, uporabljanimi v vsakdanjem življenju,
izkazovanimi v podobah (bebavih!!!!!) prepričanj – narediti umsko in fizično
invalidno (psihično obolelo) osebo?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar