Svet je krivičen do človejakov!

Nedvomno, da je. Pa ne samo tam, kjer določenih, in odločujočih vsebin, denimo zakonitosti, naravnih, družbenih, kakorkoli želiš, ni moč videti, oziroma zaznati s čutili, pač pa tudi drugod, praktično povsod! Potemtakem tudi tam, kjer je moč ugotavljati na osnovi otipljivega (pa četudi je to, otipljivo, zabeleženo v podobi zapisov posameznih stanj, ki so bodisi konstantna, bodisi se ciklično ponavljajo).  Pa ne samo, da jim cesta jemlje življenja, celo teren se zafrka na njih, človejakov račun! In…

Naredi zgrbančen Rudnik, pa komajda zgrajeno fakulteto poplavi, da o vodah, ki vse pogosteje »stoletne« postajajo, in se znašajo, nad človejaki, na Barju, sploh ne govorim! Mislim, resnično grdo, od matere Narave, dobesedno mačehovsko se obnaša, do človejakov! In kaj šele bo, na vseh omenjenih terenih (pa še mnogih drugih, seveda), v primeru močnejšega tektonskega dogajanja, tako imenovanega potresa! Raje ne bom o tem, se bo že izkazalo, samo po sebi.

Ti, ti, grdost objektivnih dejstev, Narave kot take, pravzaprav. Vse, celotne, brez izjem! Ker – če že človejaška neumnost ne zmore razumevati, objektivnih dejstev, da bi se, njim primerno, izkazovala, potem bi vsaj ta, objektivna dejstva, lahko malček več uvidevnosti izkazovala. Do človejakov, njih »strokovne« neumnosti!