Izrek "vsake oči imajo svojega malarja" = izkaz (popolnega) nerazumevanja!

Izrek "vsake oči imajo svojega malarja", bi se dalo prevesti, in ga zapisati, tako, da večina dospeva zgolj do "resnic", do ugotovitev, potemtakem, ki ne vzdržijo preverjave v objektivnem, danem svetu.

Z druge strani, razni ajnštajni pričajo o odstotku tistih, ki so dejansko zmožni dojemati, posledično ugotavljati, in (samostojno) dospevati do (dejanskih, objektivnih) resnic, zlahka preverljivih v dejanskosti.

Zmožnost dojemanja, posledično ugotavljanja, ne obstaja sama po sebi, pač pa je odraz, posledica ustroja, naravne zasnovanosti organa, imenovanega - možgani. Potemtakem...

Pri različnih zmožnostih (načinih) dojemanja, obstajajo, po svojih temeljnih značilnostih, različni možgani! Kajti...

Trditev, da je zmožnost ugotavljanja odvisna od znanj(a), ne vzdrži, ker...

Vsi ti, razni ajnštajni, imajo že v času (svojega) odraščanja težave z uradnimi, šolskimi razlagami, "znanji", nekako ne zmorejo pristati na vse, v kar jih učijo...

KO bi bilo obstoječe znanje, četudi šolsko (in v kateremkoli času, okolju), zares odraz dokončnih (spo)znanj, potem - ne bi prihajalo do (vsebinsko) novih učbenikov, do širjenja (nenehnega, nujnega) učne snovi, ne nazadnje, do opustitve taistih (občestvu tako merodajnih) uradnih, šolskih znanj, in njih nadomestitve z, delno ali v celoti, drugačnimi!