Matematika ne laže...

... prav tako ne lažejo biologija, nevrologija, genetika...

Zastavim s povsem preprostim matematičnim pravilom, ki pravi, da kadar katerokoli število pomnožim s številom 0 (nič), je rezultat vedno enak - 0 (nič)! In to pravilo velja v vseh primerih, ne glede na to, na katero vsebino se ta o (nič) nanaša, pa...

1 x 0 razumskosti (oz. razumevanja) = 8 MRD x 0 razumskosti (oz. razumevanja) = 0 razumskosti (oz. razumevanja).

Nagonska zastavljenost, značilna za ves živalski svet, in za absolutno večino dvonogega sveta, za “človeštvo”, je popolno, ekstremno nasprotje razumskosti, potemtakem je odsotnost sleherne razumskosti (oz. razumevanja). Četudi se posamezna izkazovanja zdijo razumsko potekajoča, je ta razumskost le tozadevna, saj se, ta ravnanja, odvijajo bodisi v okviru nagonov (pravil narave, ki imajo svoje logične, potemtakem povsem razumne podobe... pa je, s strani posamičnosti, denimo, povsem razumno, da se v strahu bodisi potuhneš, bodisi bežiš... in to izkazuješ v okviru tistega povsem preprostega, celo surovega “boja za obstanek” - ki je, mimogrede, popolno nasprotje razumsko zasnovane etičnosti... medtem ko je, s strani skupnosti, sobivanja, takšno izkazovanje le izkaz sebičnosti, kolikor je nerazumskosti le-to sploh moč očitati, seveda), bodisi v okviru naučenosti (da, veliko je stvari, katere se da naučiti, ne da bi jih bilo potrebno zares razumeti).

Da naučenost (učenje kot tako) ne zmore vselej nadomestiti razumskosti (bolje - njene odsotnosti, odsotnosti zmožnosti razumevanja), o tem najbolje priča šolski predmet “zgodovina”. Lahko za “znanje” iz tega predmeta prejemaš celo same petice, a kaj ti pomagajo, ko pa nisi (razumsko) zmožen dogajanj, od njihove zastavitve naprej, vse do njih odvijanja in “izpetja”, prepoznavati v svojem, torej v aktualnem času. Ko bi jih bil zmožen prepoznavati (torej razumevati in ugotavljati), potem ne bi bil nagonske zasnovanosti, potem ne bi, kakor vsa nagonska bitja, vrtel sveta v (dosedaj poznanih) cikličnih krogih, pač pa bi lahko - zgodovino spremenil, vsebinsko pozitivno deloval nanjo, omogočal razvoj, brez vseh vmesnih (doslej redno izkazovanih) padcev, ki se radi v podobi kriz, nezadovoljstev, nestrpnosti, pobojev in rušenj izkazujejo. Kakorkoli že...

Marsikaj se je moč naučiti, in se naučeno celo zmore izkazovati, vsaj pogojno, kot neko znanje, četudi zares to ni. Ko bi bilo, potem bi bilo uporabno, bi koristilo (v praksi, v življenju) tudi takrat, kadar se znajdeš v okoliščinah, o katerih te učenje ni (na)učilo, pa si, v teh oz. takšnih okoliščinah, odvisen izključno od razumevanja, in od tistega dejanskega znanja, ne le naučenega in (zaradi nerazumevanja) neuporabnega.