… to,
kar pravijo, da se samo enkrat živi. Domnevam, da boš spoznala, čeprav bi raje
videl, da ne bi, da so številne besede, ki so dnevno v obtoku, dobesedno
razvrednotene, celo zlorabljane! Denimo besede dober, pošten, moralen, ljubeč,
prijatelj… in tudi beseda – življenje!
Malo
moje, NIKOMUR NI dano življenje, pač pa je vsakomur, ki diha, dano samo, in
zgolj, obstajanje! Nek čas, v katerem naj bi obstal, preživel vse, s čemer se
sooča. NE življenje! Veš, Malo…
Obstajajo
določene razlike, vsebinske razlike, in to silovite, med absolutno večino, na
eni strani, in skorajda zanemarljivim delčkom, na drugi, razlike v mišljenju, v
samem njegovem načinu, zmožnostih, posledično tudi v ugotovitvah, v
čustvovanju, v vrednotenju, kakopak, in spet, posledično v načinu obstajanja!
Silovite razlike!
Znanost
deli živa bitja na svet rastlin, živali in svet človeka. In znanost je dospela
do ugotovitve, da je človek EDINO razumsko bitje na tem planetu. Čeprav boš
velikokrat slišala, v nekih, recimo jim dokumentarnih oddajah, o »inteligentnih«
živalih…
Inteligenca,
dete, je RAZUM, nič drugega, dočim je za svet živali značilno to, da obstaja na
temeljih, in v okvirih, nagonov!
Da,
dete, tudi tu se je znanost sila »izkazala«, v zadnjih časih, ko je svojo
opredelitev, češ da Zemljo poseljuje Homo Sapiens, spremenila v trditev, da jo
poseljuje »sodobni človek«. Izjemno se je »izkazala«, kajti ta trditev je »samo«
po dveh vprašanjih popolnoma – NAPAČNA! Popolnoma!
Kot prvo,
Homo Sapiens še vedno obstaja, potemtakem tudi poseljuje ta planet. To je tisti
delček, katerega boš našla v izjemno majhnih prekatih na skrajno desni strani
Gausove krivulje, oziroma distribucije, kakor ji nekateri pravijo. Ja, tista
dobra DVA ODSTOTKA, skrajno desno, to je Homo Sapiens, alias človek – razumsko bitje!
Vse ostalo, dete, premore toliko razuma, da če ga, od vseh milijard, sešteješ,
dobiš rezultat – NIČ! Ziro, bi rekli onkraj nekega morja…
Kot
drugo – v kolikor je razum edina vsebina, po kateri se človek razlikuje,
upoštevanja vredno, od živali, potem – je moč nagonska, NE-razumska bitja
uvrščati v človeštvo?! Ne glede na zunanjo, fizično podobnost, nastalo na
temelju križanja med Neandertalcem in človekom?! Mar ne pravijo, da ni vse
zlato, kar se sveti, potemtakem – mar ne pravijo tega, da ne presojaš na osnovi
zunanjosti, pač pa na temelju vsebine?!
Da,
dete, sila malo je, na tem planetu, tistih, ki so tvorni, ki ustvarjajo (tudi
ti besedi sta zlorabljeni, razvrednoteni), pa je, denimo, izjemno redek tisti,
ki je zmožen o(s)misliti kolo, hišo, računalnik, program zanj, raketo… dočim so
nagonska bitja zmožna naučiti se navedeno izdelovati, in uporabljati. Že samo
sprehod po spletu ti zmore razkriti, na kakšne načine, denimo, uporabljajo
svoje računalnike, in koliko tvornosti je v njih. Nič, ziro! In…
Kaj
meniš, če obstajajo, dejansko, korenite razlike v mišljenju, pojmovanju, potem –
ni razlik v pojmovanju besede življenje, oziroma v tem, kar naj bi neko
obstajanje bilo?! Seveda da so, pa še kakšne!
Obstaja,
Sonček moj mili, vsak kamen, vsaka travna bil, drevo, žival… in obstajanje, čim
lepše, zase in sebi, čim boljše, zase in sebi, je njihov – skrajni domet!
Živeti čim boljše, je »smisel življenja« absolutne večine. Smisel?! Ne vem, kje
sicer najdeš smisel v tem, da nekaj obstaja samo zato, da obstaja, kajti celo
stol je namenjen uporabi, sedenju, temu, da nekomu drugemu, NE sebi, nekaj
omogoča, daje! Celo stol!
Dete
moje, človeku je obstajanje zgolj in samo PRILOŽNOST, dana v namen, da skuša iz
tega obstajanja NAREDITI ŽIVLJENJE! Neko zgodbo, svojo, izključno svojo, ki
priča o tem, da je njen izkazovalec upravičeno na planetu, da tvorno izrablja
ponujen mu čas, da skuša, ne nazadnje, za seboj vsaj neke sledi, sledi lastnega
obstajanja, zapustiti. TO, sera serasta, je življenje! Daleč od tistega občega
žreti-piti-kopičiti-seksati-imeti-se-fajn, mar ne?!
Porojena
si kot človek, jamčim, z gotovostjo. Zmorem ugotavljati tiste vsebine, o
katerih obči sicer »vse vedo«, čeprav do njih niti dospeti ne zmorejo, kaj
šele, da bi jih prepoznali, razumeli.
In,
zavedaj se, v vsakem svojem trenutku, tega, da – JE TVOJA DOLŽNOST to, da KOT
ČLOVEK tudi ŽIVIŠ! Zategadelj…
Ja,
večino časa boš preživela osamljena in sama, četudi sredi gneče. Želim ti, da
vsaj nekaj ljudi srečaš, spoznaš, jih v svoj krog vključiš, in oni tebe v svoje.
In upam, pa še kako silovito, v to, da enega samega trenutka ne boš preživela
ne na pragu svinjaka, še manj v njem. Ti boš zmogla vedeti kaj je prav, kaj ni,
ti boš zmogla videti krepko drugače od njih, ti zmoreš, ne nazadnje, že sedaj,
kot malo serasto bitjece, zares izkazovati tisti pravi, povsem nesebičen
rad/a-imam! Ne, škoda bi te bilo za svinjak! Raje se s trpljenjem sooči, in
soočaj, boš vsaj sama sebi zvesta, dosledna ostala, kajti, veš, tudi o tem tata
nekaj ve, v nasprotnem primeru si boš še hujše, še krepko bolj uničujoče težave
na vrat nakopala. Takšne, da sama iz njih nikoli ne boš ne znala, ne zmogla.
Ja,
dete, samo enkrat se obstaja, in samo redki iz svojega obstajanja življenja
naredijo. Naredi ga tudi ti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar