Kar
nekaj sem jih srečal, prepričanih, da so meni podobni, ampak – razmišljajo,
govorijo, živijo… popolnoma drugače, kot razmišljam, govorim, živim… jaz.
Potemtakem…
Med
vsemi, kar sem jih uspel, utegnil spoznati, vem samo za štiri, ki so mi zares
podobni. Moji starejši otroci, trije, so med njimi. Za Malo še ne morem trditi,
je premajhna, in so določene geste krepko premalo, da bi se o značajskih, ter
ostalih, vsebinskih, podobnostih dalo govoriti.
Četrta
je oseba, ki trenutno ne sme živeti. A obstaja. Oseba, ki ne samo, da mi je
(bila) podobna, pač pa je bila skorajda »pljunuti ja«, kot bi rekli Srbi,
potemtakem nek dvojnik, a nič manj originalen, izviren, od izvirnika, mene.
Vse
ostalo…
Ja, kar
nekaj sem jih srečal, ki so prepričani, da so meni podobni. Ta svet je pa itak
sestavljen, pretežno, iz povsem zgrešenih prepričanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar