Ne,
mene res ni treba pozivati k tistemu ne-bodi-kot-drugi. Nikoli bil, nikoli ne
bom…
Težijo,
ti, drugi, k nekim količinam, denimo, medtem ko se sam bolj nagibam k tistemu
pij dobro, pij malo. In tudi na FB-ju…
Nekoč
sem imel nekaj sto FB »prijateljev«, potem pa sem, postopoma, zadevo krčil, pa,
spet, krčil, in krčil. Ne, nikakor ni v številu »prijateljev« iskati nečesa
dobrega, v njih kakovosti prej. Tako da – ja, medtem ko ostali nabirajo, in
povečujejo to število, ga jaz, namenoma, krčim. In…
Še
nekaj minut nazaj sem jih imel celih dvajset, zdaj jih je celih dvanajst. Pa
nisem črtal na temelju neke zamere, česarkoli podobnega, ne, le na osnovi
svojih nekih pričakovanj, morda, na splošno gledano, preveč zahtevnih, v odnosu
do splošnosti.
In zdaj
me je že začelo vznemirjati vprašanje do-kdaj-jih-bo-celih-dvanajst-ostalo…
P.S.
Sem dolžan popravek: do-kdaj-jih-bo-celih-enajst-ostalo?
Ni komentarjev:
Objavite komentar