Blagor,
tistim brez vesti,
brez srca,
in duše,
njih še
črv se boji,
ko
gredo spod ruše…
Solze
lažne drugim so,
zase zgolj
boleče,
a za
vsemi, ko teko,
se
smrdljivo vleče…
Blagor,
tistim brez vesti,
njih so
svinjarije,
rilcu
svetega nič ni,
ko po
blatu rije…
Koža
trd oklep, močan,
nič pod
njo ne sega,
vse
brezupno, vse zaman,
še za
hip ne zbega…
Blagor,
tistim brez vesti,
resda so
smrdeči,
a se
jim lepo godi,
v njih
ostudni sreči…
Ni komentarjev:
Objavite komentar