Po
lastni volji sem bedak,
drugače
mi ni znati,
če vkup
z nekom gradim korak,
mu
moram verovati,
a če je
vreden, ali ne,
o tem
pa čas izpriča,
rad
iluzije mi podre,
prikliče
mi hudiča…
Po
lastni volji sem bedak,
in večkrat
grem na led,
ker,
pač, se zlahka najde spak,
da me
od zad in spred,
ob tem
ga niti ne boli,
v oči,
naravnost, gleda,
v
pogledu pa sramu nič ni,
vesti
ni, kjer je beda…
Po
lastni volji sem bedak,
kakopak,
tu in tam,
ko
verujem, da čist je zrak,
srce,
in dušo, dam,
in bolj
kot se potrudim dat,
bolj
rado sranje rata,
prek
duše se poda podplat,
poln
dreka, gnoja, blata…
Ni komentarjev:
Objavite komentar