Sem v
letih, ko je pred menoj krepko manj, kot za menoj. Lahko bi zapisal, da je
glavnina mene že preteklost. V vseh ozirih, skorajda, le izkušnje, nabirane, in
nabrane, v desetletjih, so mi v razmislek nekaj več pomislekov dale…
Tudi ko
bi hotel, a ne, mi ni dano čakati, na nekaj ali nekoga, pač pa zmorem zgolj
odštevati, sebi in sebe. In ko sebe odštevam, odštevam, obenem, tudi svoja
pričakovanja, dočim sem želje že tako na najmanjše možno skrčil, z upi pa se
nočem več vojevati. Preveč sem spoznal, da bi počen groš dal, na spoznano!
Nekaj
dni nazaj, ko so mi na neki spletni strani delno omejili aktivnosti, češ da sem
z nekim zapisom žalil oziroma bi utegnil biti, nekomu, žaljiv, so mi, pred
izvedbo omejitve, dali, v izbiro, dve možnosti. Prva, pristanem na omejitev.
Druga, se pritožim. In jadrno, brez oklevanja sem prvo izbral, ker – dovolj imam
tega, da se z omejenci bijem, naj omejujejo, omejeni, karkoli želijo, meni le
še enkrat taisto naredijo, pa me na njih strani nikoli več ne bodo videli! Si
bodo povprečje uporabnikov občutno popravili…
Da,
skorajda ničesar več ni, če ni celo tako, da lahko ta skorajda izbrišem, s
čemer me še zmorejo presenetiti, mi nekaj odvzeti. Preživel sem, vse svoje
življenje, kot samosvoj, in po svoje, zvečine prekleto sam, in brez marsičesa,
pa ni vrag, da tudi to malenkost, ki mi ostaja, ne bi zmogel tako!
Rad
imam, kadar ugotavljajo, trdijo, in to zapermej, obenem pa ne menijo, da bi
bilo dobro, ko bi svoje trditve tudi podkrepili, z nekimi pojasnili. Da
pokažejo, koliko zares znajo, in zlasti to, koliko so – upoštevanja vredni! Ja,
demokracija, vsakdo sme o vsem, zlasti o nerazumljenem…
Na Tubi
so mi vsaj, kot umetniku, pravico do izražanja pustili, ostale pa naj bi
spraševal o tem, kaj smem, in česa ne, zapisati?! Mi bodo s svojimi zgledi
izpovedali, kaj je prav, in kaj ni, kaj je v okvirih moralnega, dostojnega, in
kaj ni, ne nazadnje – kaj sodi v tako imenovano literarno, da ne pišem
pesniško, svobodo, in kaj ne?! Bentiš, ni te polente, ki jo zmorejo pogoltniti,
da bi jih za ped večje, vsaj višje, naredila!
Da,
pred menoj je krepko manj, in prav ničesar več mi ne morejo vzeti. Razen
dihanja. Za kar bi jim pa bil celo hvaležen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar