Včasih
bi se poslal k vragu, a kaj, ko sem že ob njem.
Na tem
svetu samo neobičajno ohranja pomen besede normalno.
Ob
pametnih se ti mora zmešat, da jim enak postaneš.
Še
najbolj bi svojemu obstajanju koristil tako, da – me ne bi bilo.
O sebi
ne vedo ničesar, odločajo pa o svetu.
V
naslednjem vesolju: Človek, nikar se ne podaj prek sveta, nek mikro delček zase
najdi, in tam ostani!
Ničesar
ne vem. Priznam. Le – ne razlagajte mi, prosim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar