Ne sužnjim svetlobe

Danes mi sonce je v bol prisvetilo,

leglo med prsti mi je na obraz,

temo potisnilo, hlad otoplilo,

in mi polepšalo svet nekih skaz…

 

Nisem lovil ga, ne sužnjim svetlobe,

le vse do konca sem se mu predal,

kdo ve, ostane, morda gre po gobe,

ne bi ugibal in prerokoval…

 

Nekaj odtenkov je lažje obstati,

nekaj odtenkov mi lažji je zrak,

zmogel sem pesmi se v sebi predati,

in začutiti krepkejši korak…

 

Vem, vse je možno, in tudi prevara,

voda napaja, a zna razdejat,

mene pa itak življenje ne mara,

nič ne zastaja, ko stiska mi vrat…

 

Danes začutil sem žarke toplitve,

mi je po žilah potekla spet kri,

vem, zna oblak zlahka preko jasnitve,

naj, za primer vsak, se misel kroti…