Nosi me reka

Z vsakim dnevom, ki odteka,

me odnaša neka reka,

volje ji ne bo zastalo,

dokler me bo kaj ostalo…

 

Vsak dan manj, nazaj nič več,

gre, za vselej, delček preč,

in ni s tem prav nič narobe,

le – odmirajo podobe…

 

Bo vse manj me prepoznati,

mene v meni poiskati,

sij pogleda bo zamrl,

kot da bi v prazno zrl…

 

Do srca bo zarjavelo,

vanj po čudežu dospelo,

le na milost bo čakalo,

da ga bo do konca spralo…