Nekoč
sem bil, silom prilike, na nekem predavanju. »Strokovnem«, kakopak. Obstajajo »svetovalna«
in »izobraževalna« podjetja, ki silne »strokovnjake« zaposlujejo, zaradi tega,
da le-ti hodijo naokoli, se sprehajajo skozi, denimo, gospodarstvo, in na
svojih sprehodih poučujejo to, kako je potrebno gospodariti, da bo uspešno,
gospodarjenje. In je, pri vsem tem, najbolj hecno to, da ti »strokovnjaki« -
ene same praktične izkušnje nimajo…
In je
odpredaval, »strokovnjak«, to, kar si je v (od)žebranje zadal, pa o
pridobivanju posla razlagal, o sklepanju pogodb, oblikovanju cen, vzdrževanju
sodelovanja, izterjavi dolgov… in je govoril same takšne zadeve, ki jih je, v
teoriji, sicer izjemno lepo slišat, a kaj, ko so (pre)rade skregane s prakso,
pa – ko je zaključil predavat, je povprašal, če ima kdo kako vprašanje…
Dvignil
sem roko, nato še sebe, in ga povprašal, če lahko pridem bližje, k njemu, da bi
mu nekaj pojasnil. Je privolil, pa sva se hitro znašla drug drugega.
Iz žepa
sem vzel svojo denarnico in možakarja vprašal, če ima bankovec za tisoč
tolarjev. Ko je pritrdil, sem iztegnil roko in vprašal »Mi ga date?«
Revež,
sploh ni slutil, kaj nameravam. Segel je po svojo denarnico, iz nje potegnil
tisočaka in mi ga dal. Jaz pa sem ga jadrno spravil v svojo denarnico, mu rekel
»hvala« ter se odpravil proti sedežu, na katerem sem prej sedel, ko…
Sem ga
zaslišal govoriti, da ne razume takšnega načina, pa če mu vrnem denar in… ne
vem, sem ga pustil besedičiti nekaj sekund, preden sem se obrnil in se vrnil k
njemu.
»Oprostite,
ampak – sem vas vprašal, če mi date denar?«
Da sem,
je odvrnil.
»Ste mi
ga dali?«
Da je,
ampak…
»Kaj,
ampak?! Prosil sem vas za denar, dali ste mi ga, ne da bi se, pred tem, o
čemerkoli prepričali. Pomeni, da sem jaz izkazal določene sposobnosti
gospodarjenja, da sem izkazal povsem zlahka ustvarjen dobiček, saj sem v manj
kot minuti zaslužil tisoč tolarjev! Ob čemer nimate nobene podlage, vsaj
pravne, da bi denar lahko dobili nazaj. Prostovoljno ste mi ga izročili, za to
imam priče med slušatelji, ničesar vam zanj nisem obljubljal…«
Spet se
je nek ampak zgodil, pa kako on ni mislil, pa ni vedel…
Tudi ti
dve besedi, »mislil« in »vedel« sta mi izjemno prav prišli. In sem mu, ob tem,
ko sem izvlekel denarnico in mu vračal tisočaka, pojasnil:
»Ko bi
karkoli mislili, potem bi morali vedeti, da je vaše govoričenje eno, praksa pa
nekaj povsem drugega. In ko bi karkoli vedeli, potem na prvem mestu ne bi šli
predavat, tistim vsaj, ki se v gospodarstvu iz minute v minuto z istimi
vprašanji soočajo, vi, ki sploh praktičnih izkušenj nimate!«
Ja,
mrgoli prevarantov, lažnivcev, kradljivcev… v vseh sferah gospodarjenja, pa je
dokaj absurdno, denimo, to, ko ti nek »strokovnjak« razlaga o pravnih poteh
razreševanja spornih vprašanj, ti sam pa si izkusil to, da – dokler po pravni
poti kamorkoli dospeš…
Ni komentarjev:
Objavite komentar