Grešen jaz

Priznam svoj greh, sem grešen tip,

povsem nepopravljiv,

in trudim se, da bi vsak hip

mi v prazno ne minil,

določenim sem grd, in slab,

ter sploh nek oh in ah,

čeprav nikdar nek svet barab

me ni imel v rokah…

 

Priznam svoj greh, ne znam kot vsi,

narobe je z menoj,

a če kot-vsi se mi zgodi,

naj crknem, kar takoj,

dovolj pravilnih mi je spak,

dovolj utvar, laži,

že raje nor sem, in čudak,

prijetneje se zdi…

 

Kar rad imam, to vredno je,

le – vrednega je malo,

in zanj bi dal docela vse,

kar me je še ostalo,

čeprav izkušnja me uči,

da dobro ni hiteti,

ker vredno rado izpuhti,

ko prej te sme izžeti…